Spetič, Stojan (1945–)

SPETIČ Stojan, časnikar in politik, r. 29. nov. 1945 na Katinari pri Trstu, živi v Trstu. Oče Maks, računovodja, mati Meri Stopar, šivilja. Osn. š. na Katinari, niž. sr. š. pri Sv. Jakobu, matura 1964 na trg. akad. Ž. Zois v Trstu. Vpisal se je na Ekon. fak. trž. U, proti koncu šestdesetih let pa se je usposobil za pouk ruščine na U Lomonosov v Moskvi, kar je pozneje izkoristil pri vodenju večernih in pošolskih tečajev. Zaposlil se je kot časnikar pri PDk, opravil časnikarski izpit v Rimu in bil vpisan 28. nov. 1969 v poklicni seznam trž. časn. zbornice. Pisal je o zunanji in notranji politiki, problemih socializma, črnem terorizmu, sindikalni in polit. kroniki. Nekaj let je bil v vodstvu časn. sindikata in zveze kronistov. Od 1979 v časn. odd. RAITrstA. V dij. letih je pisal v Mladinsko tribuno, LitV, osrednje glasilo ZKMI Nuova Generazione. Redno piše v Delo Trst. Kratko je sodeloval pri Zalivu, veliko pri reviji Dan. Soustanovitelj in sodelavec kor. Kladiva. Nekaj esejev in polit. komentarjev je objavil v dnevniku KPI Unità, JKol, NRazgl. Soavtor brošure Črni koledar 1969–1972. Dan za dnem bombe, atentati, procesi, fašistično nasilje v Trstu (Trst 1972, 16 str., tudi it. izdaja Calendario Nero 1969–1972). Za medn. manjšinsko konf. v Trstu je prispeval študijo o kapitalističnem proizvodnem mehanizmu in procesih asimilacije (slov. besedilo razmnoženo, v it. tiskano z naslovom Il meccanismo di produzione capitalistico ed aspetti di assimilazione della minoranza slovena v zborniku: Provincia di Trieste, Conferenza Internazionale sulle minoranze, 10–14 luglio 1974, Atti della conferenza 3, Trst 1981, 77–88). Na študijskih dnevih Draga 78 je sodeloval pri okrogli mizi Kominform in slovenstvo (objava v zborniku Draga 78, Trst 1979, 67–117). Za zbornik Comunisti a Trieste. Un'identità difficile (Rim 1983) je napisal študijo La lunga marcia di una tormentata provvisorietà (1957–1978) (str. 225–56), ki obravnava trž. polit. zgod. od »leve sredine« do Osima. O zaščitnem zakonu in delu v »Cassandrovi komisiji«, ki je 1978–80 pri predsedstvu it. vlade preučevala probleme zakonske zaščite Slov. v It., je napisal knjigo Rimski mlini (Trst 1985, 183 str). - V letih 1960–64 je bil S. aktiven član Mladinske iniciative, od 1962 pa ZKMI. Na trž. U je bil 1964 izvoljen v tribunat kot predstavnik levičarske liste UGI, nato je kril še en mandat, 1965–66 pa je bil član Mladinske konzulte pri trž. občini. Od 1966 do danes član trž. pokr. in kasneje dežel. komiteja KPI. Od 7. zasedanja SKGZ (1968) do danes član GO SKGZ, nekaj časa tudi član GO SPZ. Ustanovni član Zveze slov. izseljencev iz F-JK in SLORI. Svetovalec KPI v trž. obč. svetu 1972–88 (volitve 26. nov. 1972, 25. jun. 1978 in 6. jun. 1982), od 8. mar. 1979 do konca obč. mandata v Trstu še član skupščine Kraške gorske skupnosti, od 22. jan. 1982 do 26. okt. 1987 tudi njenega upr. odb. Po reformi RAI je bil 1976–79 podpreds. dežel. odb. za nadzorstvo nad javnimi radiotelevizijskimi oddajami. V KPI je aktivno sodeloval pri oblikovanju njene manjšinske politike, nekajkrat vodil pokraj. slov. komisijo. Svoje poznavanje manjšinske problematike in polit. zavzetost za njeno reševanje je pokazal v prej omenjeni vladni komisiji. Kot kandidat KPI za posl. zbornico 1976 ni bil izvoljen za peščico glasov, 15. jun. 1987 pa je bil na listi KPI izvoljen v senat it. rep. v okrožju Trst 2. Tajnik III. stalne komisije, ki se ukvarja z zun. polit. in izseljenstvom. Prvi podpisnik zakonskega predloga KPI za globalno zaščito Slov. v X. zakonodajni dobi. V senatu se ukvarja s problemi slov. izseljencev, priseljencev in multikulturalizma v It. - Šifra: st. s.

Prim.: Osebni podatki in časopisni viri; Tatjana Čuk, Program Slovenca v parlamentu (intervju), Delo Trst 4. jun. 1987, 3–4 s sl.; Miro Poč, S. S., Delo 20. jun. 1987 s sl.; Bogumil Samsa, Senator S. S. o svojem bodočem delu (int.), PDk 21. jun. 1987 s sl.; Spreminjanje aritmetike v politiko (int.), NRazgl 14. avg. 1987, 435 in 444 s sl.

ij