Spazzapan, Francesco (1882–1966)

SPAZZAPAN Francesco, učitelj, politično angažiran v it. vrstah, r. 2. avg. 1882 v Gor. in tam u. 8. jun. 1966. Mati Marija Čuber mu je zgodaj umrla, oče Jožef, doma iz Kreda, se je drugič poročil z Marijo Hreščak. V Rožni dolini so imeli gostilno. It. osn. š. je obiskoval v Gor. pod Kapelo. V družini so govorili goriško slov. narečje, pomešano s furlan., it. pa mu je delala težave. 1896 se je vpisal na gor. realko in po maturi na Tehn fak. v Gradcu, a je študij opustil in med leti 1904 do 1913 polit. deloval v it. nacionalističnih vrstah. Med 1913–15 je bil inštruktor in podravn. v furlanskem zavodu »Lega Nazionale« v Gor. Da je bil slov. pokolenja, ni ne odkrival ne priznaval. Leta 1908 je ustanovil v Gor. oddelek iredentistične mazzinijevske stranke, 1910 obrtno zbornico v istem duhu. Leto dni je urejal dnevnik »La libertà«. Bil je prežet z it. duhom in 1915 prebegnil v Videm, kjer je postal član vodstva, ki si je prizadevalo za vstop It. v vojno proti Avstriji. Za zasluge je prišel v službo na Generalno tajništvo v Rimu. Med vojno so mu poverili prevajanje slov. aktov, od nov. 1915 do maja 1916 je bil obč. tajnik za zasedeno Biljano in Medano, nato je vodil v Breginju otroško zabavišče in šol. nadzorništvo v kobariškem okraju do umika v okt. 1917. Eno leto je bil v službi na Notr. ministrstvu v Rimu. 15. dec. 1918 je bil začasno imenovan za šol. nadzor. za tolminski okraj in 1921 definitivno potrjen za isto mesto s priključkom trbiškega okraja. To imenovanje je dobil zaradi polit. zaslug, moral pa je 1921 opraviti učiteljsko maturo. Postal je ravn. zavoda Scodnik v Tolminu in ga vodil od 1924–32, ko so premestili učiteljišče iz Tolm. v Videm in je postal S. šolski nadzornik v Camerino, nato v Salò ob Gardskem jezeru in v Pordenonu. Ob it. okupaciji Lj. je S. postal nadzornik slov. šol v Lj. pokrajini. V Lj. se je zanimal za izdajo atlasa in stenskih zemljevidov s slov. besedilom, a z novimi mejami. Pod ZVU je bil 1945–47 na šol. uradu za it. šole v Gor. in opazoval delo in razvoj nastajajočega slov. šolstva na Goriškem. Prosv. ministrstvo - Direzione generale scambi culturali – Zona di confine ga je 1948–49 imenovalo za stalnega nadzornika slov. osn. šol na Goriškem. To službo je opravljal do upokojitve 1. okt. 1955. - S. je vedno težil le za italijanizacijo slovenstva preko šole. Kot nadzornik in kot ravnatelj Scodnikovega zavoda v Tolminu je vplival na slov. učitelje in dijake vljudno, toda s trdno odločnostjo, da se učijo ital. in da opuščajo ali pa največ, da imajo slov. za drugorazredni jezik. V vsej svoji nadzorniški funkciji ni nikdar opravil niti najmanjše intervencije za slov. jezik v šoli v predfašistični dobi in tudi po vojni pod zavezniki ali v novi demokratični It. Ni nastopal surovo proti slov. ali proti posameznikom. Bil pa je vnet vršilec faš. ukrepov in na splošno prežet oboževatelj faš. in rimske kulture.

Prim.: Podatki Šol. skrb. Gorica; Močnik, Spomini in izkustva, Gor. 1971; pismo Alberta Rejca Tonetu Rutarju 26. avg. 1971 (arh. RAITrstA).

Šah