Spazzapan, Bogomir (1922–1997)

SPAZZAPAN (ŠPACAPAN) Bogomir (Mirko), stavec, pevovodja in kulturni delavec, r. 16. jan. 1922 v Mirnu pri Gor., živi v Gor. Oče Albin, kamnosek, bivši župan v Mirnu, mati Hilarija Štanta. Osn. š. v Mirnu, 4 razr. gimn. v Malem semenišču v Gor., a je zavoljo bolezni moral študij opustiti. Zaposlil se je kot uradnik v ladjedelnici v Tržiču (Monfalcone). Vojaščino je služil na Siciliji in na Južnem Tirolskem do 8. sept. 1943, ko je it. vojska razpadla. Nato se je naselil v Brestovici na Krasu. V tej vasi in v bližnjih Selih je med vojno poučeval na osn. š. Po vojni je delal v Milanu pri gradbenem podjetju Ragazzi, od koder se je 1948 izselil v Argentino, kjer se je izučil za linotipista (stavca), kar je še danes. Dela v tiskarni Budin v Gor., kjer se tiskajo knjige GMD, KatG in druge slov. publikacije. Stavec je PSBL že od vsega začetka. - Že v Brestovici in v Selih je organiziral pev. zbore in jih učil, dokler so razmere dopuščale. Na pev. področju je nadaljeval delo v Argentini med prekmurskimi izseljenci, nato na fari sv. Jožefa v Lanúsu, kjer je vodil cerkveno petje v treh jezikih (slov., špan. in it.). Obenem je vodil cerkveni zbor v Slovenski vasi v Lanúsu in z njim uspešno nastopal tudi na prosv. prireditvah. - Leta 1963 se je vrnil v It. (na Goriško) in tu učil cerkv. zbor v Podgori, s katerim je posnel številne liturgične pesmi za RAITrstA. Bil je preko 20 let oskrbnik Katoliškega doma v Gor. (do 1985), kjer je tudi vsestransko delal. Bil je med ustanovitelji gor. moškega zbora »M. Filej«, s katerim je naštudiral in režiral spevoigro »Kovačev študent« in so jo nato predstavili na Gor., Tržaškem in Koroškem. Od ustanovitve (1973) do 1986 je bil preds. Združenja cerkv. pev. zborov - Gorica. Vrsto let je deloval v odb. ZSKP. Na prvem dežel. kongresu SSk, ki je bil 24. maja 1975 v Devinu, je bil izvoljen za prvega dežel. preds. SSk; bil je član gor. pokr. tajništva SSk in večkrat kandidat na volitvah. - Od 1976 vodi cerkv. zbor v Štandrežu, ki deluje tudi v okviru PD »Štandrež«. Z njim nastopa na revijah Cecilijanka in Primorska poje. Vodi tudi petje pri slov. maši pri kapucinih in pri Sv. Ivanu v Gor. V KolGMD 1979, 126–31 je objavil članek Po petnajstih letih spet na obisku v Argentini. Občasno se oglaša v KatG. Poročen je z Angelco Hladnik, sestro izseljenskega duhovnika v Argentini pok. msgr. Janeza Hladnika (PSBL I, 535–36). Njuna živeča sinova sta zdravnika psihiater dr. Bernard (gl. čl.) in pediater dr. Mirko (gl. čl.). Sin Peter je umrl v prometni nesreči 7. maja 1970, tik pred maturo, star komaj 19 let. Bil je izredno zavzet član skavtske organizacije in raznih pevskih zborov, športnik in alpinist. ŠZ Olympia prireja vsako leto v njegov spomin odbojkarski turnir.

Prim.: Osebni podatki; KatG 18. mar. 1971 s sl.; 16. mar. 1972 s sl.; 25. maja in 5. jun. 1975 s sl.; NL 29. maja 1975; PDk 25. maja 1975; KolGMD 1979, 119; Primorska poje - 10 let, Trst 1979, 36; Dvajset let Katoliškega doma v Gorici, Gor. 1982, 36 s sl.; Cecilijanka 25 let, Gor. 1983, pass.; 10-letnica SSk na Goriškem, Gor. 1985, 7–8 s sl.; Dvajset let župnijskega doma »A. Gregorčič«, Štandrež 1965/85, Gor. 1985, 14–15, 32, 53 s sl.

Češč.