Sossi, Marco (1958–2021)

SOSSI Marco (SOSIČ Marko), filmski, televizijski, gledališki in radijski režiser, scenarist, r. 22. dec. 1958 v Trstu. Oče Bruno, kvalificiran delavec, mati Valerija Crobatti (Hrovatin), šivilja in amaterska igralka. Živi na Opčinah pri Trstu. Osn. in sred. š. na Opčinah, Trgov. tehn. zavod Ž. Zois v Trstu, kjer je 1977 maturiral. Filmsko in gledališko režijo je študiral na Akademiji za kazališnu i filmsku umjetnost v Zgbu, kjer je 1984 diplomiral. - S. se je za gledališče zanimal že kot otrok in pozneje kot dijak režiral pri openskem SKD Tabor ter takoj vzbudil pozornost. S poklicnim gledališčem se je srečal v sez. 1972/73 kot igralec v otroški igri Janko in Metka Saše Škufca v SSG Trst. Nastopal je potem še pri SAG v Trstu in igral v Zgbu v filmu Živi bili pa vidjeli (1980) v produkciji Zgb filma. Kot asistent režije se je izpopolnjeval v Operi in na TV v Zgbu in pri SSG v Trstu. Med študijem v Zgbu je posnel dokumentarce Hod, v Trstu kratkometražni film Pomladni posmehi (1980) in naslednje lelo diplomsko delo Nova pot v produkciji Alpe Adria Trst in AKFITV Zgb. Tematika obeh filmov, za katera je S. sam napisal scenarij, je osamljenost in odtujenost sodobnega človeka, njegove neizpolnjene želje in tesnoba. Snemal je v Trstu s tržaškimi poklicnimi igralci. Za diplomsko nalogo si je izbral še it. filmskega režiserja in pisatelja P. P. Pasolinija in njegovo delo, kar ga je spodbudilo, da je napisal scenarij in posnel za it. TV (tretja mreža) dokumentarni film Zgodba o Dini (Storia di Dina), slov. violinistki z Opčin, ki je bila v mladosti prijateljica P. P. Pasolinija. 1985 je režiral v produkciji Viba filma v Lj. celovečerni film Starati se nežno. 1983 je napisal scenarij in postavil na oder v Lj. v Cankarjevem domu Skrinjo orehovo. Gledal. režije ni zanemarjal. V Rimu je s skupino Teatro, ki jo je ustanovila Clara Colosimo, v gledališču Trastevere režiral Intervju Matjaža Kmecla v it. prevodu. V SSG v Trstu je postavil na oder svojo po Andersenu napisano otroško igro Ole Luk (1987), v sezoni 1988/89 pa komedijo O. Wildeja Važno je imenovati se Ernest. Tudi kot poklicni režiser je ostal S. zvest amaterskim odrom. Zanimiv je bil 1978 njegov originalni kolaž France Bevk pri SKD Tabor na Opčinah, 1986 pa v okviru Tabora mladih velika lutkovna predstava Kresna noč, ki jo je napisal po povesti Janeza Trdine. S. se je uveljavil tudi kot radijski režiser pri trž. postaji TrstA, kjer je zrežiral okoli 25 radijskih iger, med temi tudi brani roman v 63 delih Pod svobodnim soncem (F. S. Finžgar) in Ljubezenska pisma med pisateljem Schnitzlerjem in igralko A. Sandrock. Sam je napisal za radio igre: V dolini gnijejo kostanji, Pogovori pred zločinom, Noč je legla na njene oči (1983), Boginja Sesljanskega zaliva (nadaljevanka v 8 delih). Piše tudi krajše povesti: Tišina, In potem zapade sneg, Kapljice vlage v hotelski sobi, Vse se je zdelo mirno in tiho. V it. jeziku so napisani scenariji: Sorridi Agnese, Senza ricordi, Dolci lacrime dell'inganno, Vecchio appuntamento. S-evo delo je imelo že od prvih začetkov velik odmev pri občinstvu in slov. lokalno časopisje je vestno beležilo njegove uspehe.

Prim.: Osebni podatki; osebna pola pri Ods. za zgod. in etn. pri NŠKT; PDk 29. mar. 1975 s sl.; 11. maja 1979 s sl.; 6. jul. 1980 s sl.; 12. nov. 1980; Delo 14. nov. 1980; PDk 15. nov. 1980; 16. nov. 1980; 15. nov. 1981; 15. dec. 1981 s sl.; 13. febr. 1983 s sl.; 16. mar. 1984 s sl.; 17. maja 1984 s sl.; 21. nov. 1986; 18. mar. 1988; fotografija na Ods. za zgod. in etn. pri NŠKT.

LRS