Soban, Darinka (1921–2008)

SOBAN Darinka, zdravnica, redna prof. anesteziologije na Medic. fak. v Lj., r. 13. maja 1921 v Novem mestu, živi v Lj. Oče Jože, uradnik iz Koprive pri Krminu (Capriva, Cormons), mati Ema Locatelli iz Vrtojbe. Osn. š. je obiskovala v Novem mestu, gimn. pa v Novem mestu in Lj. (1931–39). Po maturi je pričela s študijem medicine na Medic. fak. v Lj. in ga zaradi vojne 1942 prekinila. Prakticirala je na Kirurg. kliniki v Lj. Bila je aktivna udeleženka narodnoosvob. borbe, in sicer v IX. korpusu NOV in POJ na Prim. od 7. jun. 1944 do demobilizacije 25. sept. 1945. Kot medicinka je med vojno delala v part. bolnišnici »Pavli« in bila tesna sodelavka dr. Pavle Jerine-Lah. Največ je delala v Očkovi postojanki zgoraj omenjene bolnišnice, v kateri je bilo stalno od 40 do 50 ranjencev, in jo praktično samostojno vodila. Bolnišnica »Pavla« je delovala do maja 1945 in bila ena največjih na Prim. Po vojni je nadaljevala s študijem medicine in 1949 promovirala za dr. med. Vzporedno s študijem je bila zaposlena na Patofiziološkem inštitutu Medic. fak. kot pomožna asistentka (1946–50). Po pripravniškem stažu 1951 je pričela s specializacijo in 1954 opravila specialistični izpit iz anesteziologije na Medic. fak. v Zgbu. Od 1960 do 1971 je bila vodja anesteziološkega odd. Kirurgične klinike v Lj. Na osnovi študije Anestezija pri pljučnih operacijah zaradi tuberkuloze je bila 1962 izvoljena in nastavljena kot asistentka na katedri za kirurgijo Medic. fak. v Lj. 1974 je promovirala za doktorja medicinskih znanosti na U v Lj. z disertacijo Študij kriterijev za optimalno izbiro anestezijskih metod. Istega leta je bila izvoljena na Medic. fak. za docentko iz anesteziologije, 1977 za izredno in 1982 za redno prof. te stroke. Od 1987 je na delovnem mestu rednega prof. na katedri za kirurgijo Medic. fak. v Lj. - Strokovno se je izpopolnjevala v Belgiji (1953), Franciji (1956), na Danskem (1957), Švedskem (1958), v Vel. Britaniji (1962), ponovno na Danskem (1963), v Zah. Nemčiji (1964), v letih 1966–68 ponovno občasno na Danskem, 1969 ponovno v Zah. Nemčiji in do 1976 občasno v holandskih bolnišnicah, v SZ (1977) in do 1987 na krajših študijskih praksah v švedskih bolnišnicah. Svoje bogato znanje in izkušnje, ki si jih je pridobivala na študiju in izpopolnjevanju v tujini je sproti uvajala v domačo klinično prakso (npr. Safarjev način reanimacije pri nenadnem dihalnem in srčnem zastoju, novosti v inhalacijski anesteziji, organizacija skupne anestezijske službe v novem kliničnem centru, uvajanja nove metode nevroleptanalgezije, spoznavanje novih farmakoloških sredstev za anestezijo in uvajanje novih lokalnih anestetikov itd.). - Sodelovala je na številnih mednar. kongresih in strok. sestankih na tujem (npr. 4. svet. kongres anesteziologov, London 1964; 4. evropski kongres anesteziologov, Madrid 1974; 2. internac. simpozij o zgod. anestezije, London 1987) in številnih kongresih Društva anesteziologov Jsle ter Anesteziološke sekcije Slov. zdravniškega društva. Udeleževala se je tudi kongresov in strok. sestankov kirurgov, sodelovala pri kirurških podiplomskih tečajih za zdravnike splošne prakse in s številnimi predavanji tudi drugje. - Obsežna je tudi njena pedagoška in znanstvenoraziskovalna dejavnost. Kot pomožni asistent je v letih 1946–50 delala pod vodstvom prof. dr. A. O. Zupančiča raziskave v zvezi s sproščanjem acetilholina in vivo. Istočasno je sodelovala pri vajah za štud. medic. Od 1948–56 je sodelovala pri eksperimentalni kirurgiji na Kirurgični kliniki v Lj. Od 1952–66 je bila član stalne ekipe, ki je vsak teden opravljala operacije pljuč na Inštitutu za TBC na Golniku. V letih 1971–74 je za doktorsko disertacijo raziskovala tudi možnosti preverjanja regionalnega bloka in opravljala raziskave s termovizijskim sistemom v mrb. bolnišnici. Delala je študijske analize o vplivu izbire anestezijske metode na smrtnost pri nekaterih kirurgičnih posegih, na podlagi katerih je utemeljevala širjenje sodobnih metod regionalne anestezije za skupine kirurgičnih posegov. - V letih 1949–51 je predavala anatomijo in fiziologijo na Višji dentistični šoli v Lj. Od 1962 vodi vaje za medicince in stomatologe iz anesteziologije in reanimatologije, od 1969 predava študentom medicine v 4. letniku anesteziologijo v predmetu Kirurška propedevtika in od 1983 v 5. letniku anestezijo in reanimatologijo v predmetu Izbrana poglavja iz kirurgije. Kot organizatorka, predavateljica in inštruktorica je pripravila številne tečaje za zdravstvene delavce različnih strok in stopenj. Bila je tajnica Prirodoslov. društva v Lj. in med pobudniki prirodoslovne revije Proteus. Bila je večkratna preds. Anesteziološke sekcije Slov. zdravniškega društva in članica odbora in različnih komisij Združenja anesteziologov Jsle. članica je Zgod. društva in se intenzivno ukvarja z zgod. naravoslovja in anestezije. Svetovala in nadzorovala je izdelavo domače oblike anestezijskega aparata, ki ga je Elektromedicina izdelala v 100 primerkih za potrebe celotne Jsle. - Aktivno sodeluje pri izdajanju monografij o zdravilnih rastlinah Folia scopoliana, sodeluje pri Slov. enciklopediji, Terminološkem medicinskem slovarju SAZU in si prizadeva za slov. izrazoslovje v medic. stroki. Članica je Društva slov. prevajalcev, prevaja iz šved. jezika. Publicirani so prevodi nekaj švedskih mladinskih del, 1986 pa je izšel v slov. prevodu življenjepisni roman o C. Linnèju z avtoričinim uvodom o sodelovanju med Linnèjem in prvim zdravnikom idrijskih rudarjev J. A. Scopolijem. Dr. S-ova je aktivna sodelavka pri Domicilnem odboru osebja in ranjencev SVPB »Pavla«, sodeluje pa tudi z Mestnim muzejem v Idriji. Objavila je dve samostojni publikaciji, 20 znanstvenih in strok. sestavkov, 10 kongresnih referatov in več kot 20 raznih drugih prispevkov, prevodov in poročil. Natančna bibliografija je v ured. PSBL.

Prim.: Osebni podatki in poročilo za reelekcijo na Medic. fak. (tudi v arhivu ured. PSBL); ULjBB II, 516; III/2, 909; SLNP 279.

Bevk