Slamič, Franc (1886–1955)

SLAMIČ Franc, gospodarstvenik, r. 12. avg. 1886 v Batujah pri Ajdovščini v številni družini kmetu in mesarju Antonu in gospodinji Karolini Pirjevec; u. 24. dec. 1955 v Lj. Osn. š. je obiskoval v Črničah pri Gor. (1892–1900), mesarske obrti se je izučil pri očelu in pri mesarskem mojstru Fogarju (bratu tržaškega škofa) v Gor., kjer je opravil mojstrski izpit ter od 1910 vodil samostojno mesarijo. Med prvo svet. vojno je bil mobiliziran in nekaj časa služil v domobranski vojašnici v Lj. Zaradi šibkega zdravja je bil začasno odpuščen še pred razsulom monarhije. Ob it. zasedbi Gor. 1918 je pribežal v Lj., kjer je najprej začel s svojo osnovno obrtjo - mesarijo. S prihranki si je kupil stroje za izdelovanje konzerv iz stare tovarne mesnih izdelkov na Vrhniki ter poslopja na Gosposvetski cesti 6, kjer je 1926 začel razvijati mesno industrijo. Z nakupom in rekonstrukcijo bivše tovarne salam in suhomesnatih izdelkov Andretto na Tržaški cesti 133 v Lj. je S. razvil ugledno Tovarno mesnih izdelkov in pločevinaste embalaže ter prvi pri Slov. organiziral kooperacijsko rejo prašičev in govedi; s tovarno je slov. mesarsko obrt industrializiral za znane Slamičeve izdelke (konzerve, paštete, praške šunke). 1932 je na prvotnem sedežu (Gosposvetska c. 6) odprl znamenito restavracijo Slamič (sedaj Slavija), ki je v družinski upravi poslovala do aretacije v jul. 1942. Okupatorje je motila celostenska freska (delo akad. slikarja Cudermana iz Kamnika), ki predstavlja snidenje Kranjcev v narodnih nošah in slov. zastavo s Koroškimi Slovenci pri Knežjem kamnu na Gosposvetskem polju. S. zaupni prijatelj pleskar Hribernik je ponoči prekril fresko s prebarvanim platnom ter na ta način rešil slikarijo. Zaradi težav z okupacijskimi oblastniki je S. oddal restavracijo prim. beguncu iz Mrba Guštinu (in Gnusu). - S. je bil prizadeven član obrtniških združenj in Zbornice za trgovino, obrt in industrijo (TOI); kot zaveden prim. Slov. je skrbel za zaposlitev beguncev iz Prim. V njegovi družbi in restavraciji so se zbirali ugledni prim. rojaki, med obema vojnama Ivan Ples iz Devina, Ivan Mohorič iz Idrije, Savel Kalin in Albin Smrkolj iz Trsta, bana Drago Marušič in Dinko Puc, po drugi vojni pa Rado Bordon, Lavo Čermelj, Fran Dominko, Danilo Švara in drugi; iz njegove tovarne mesnih izdelkov so s konzervami preskrbovali lj. ilegalce in part. enote na Dolenjskem in v Dolomitih. Zato je bil S. aretiran in zaprt v šempetrski vojašnici v Lj. Vsa leta je v restavraciji dajal hrano kakim 6 potrebnim univ. študentom.

Prim.: Družinski arhiv sina Francija Slamiča, Lj., Kersnikova 10, in njegova poročila z dne 9. in 15. aprila 1987.

Adč.