Primorski slovenski biografski leksikon
SLAMIČ Anton, duhovnik, r. 1. apr. 1891 v Trstu (v Rocolu, župnija Katinara), u. v Zgbu 24. nov. 1946. Oče Just, posestnik, mati Jožefa Vertovec. Osn. in sred. š. je obiskoval v Trstu kot gojenec škof. konvikta. V Trstu je tudi maturiral 1911. Po maturi je šel najprej v Gor., nato v Rim, kjer je kot gojenec zavoda Germanikum na U Gregoriani 1914 promoviral za doktorja filozofije. Teol. študije je sicer začel v Rimu, a jih je nadaljeval v Innsbrucku v Avstriji. Tu je 16. maja 1917 dosegel doktorat iz teologije. Mašniško posvečenje je prejel že 15. jul. 1916 kot duhovnik tržaško-koprske škofije. V jul. 1917 je bil poslan za župn. uprav. v Podgorje (dekanija Klanec), kjer je ostal do 1919. Zaradi nasprotovanj it. oblasti, ki so ga hotele poslati v internacijo na Sardinijo, se je 1919 umaknil v Rim, kjer je nadaljeval s študijem cerkvenega prava in 1921 dosegel doktorat »utriusque iuris«. V Rimu se je spoznal z zgb. nadšk. dr. Antonom Bauerjem, ki ga je poklical k sebi v Zgb in ga 30. okt. 1921 inkardiniral v zgb. nadškofijo. 1. nov. 1921 ga je nadškof imenoval za svojega osebnega tajnika in za notarja pri cerkvenem sodišču za zakonske pravde. 1925 ga je nadškof imenoval za stolnega kanonika (kanonik Prvostolnog kaptola zagrebačkog in kanonik a latere). Opravljal je še druge službe: kancler, generalni provikar, preds. cerkv. sodišča za zakonske pravde, kanonik-kustos idr. Nadškofa Bauer in Stepinac sta zelo cenila njegovo delo. Bil je marljiv, točen, odličen pravnik in upravnik. Po vojni je v težkih razmerah znova prevzel službo tajnika nadškofije. Po kratki, a hudi bolezni, za katero tedaj niso imeli zdravil, je umrl v zagrebški bolnišnici. Pokopan je na Mirogoju v Zgbu v grobnici zagrebških kanonikov in arhidiakonov.
Prim.: Žup. arh. Katinara; ŠkATrst; Nadšk. arhiv Zagreb.
Škerl
Komentiraj posredujte nam svoj komentar ali predlog za izboljšavo vsebine