Slamič, Anton (1873–1938)

SLAMIČ (Lami) Anton, duhovnik, narodni delavec, r. 6. jan. 1873 v Rocolu (žpn. Katinara, zdaj Trst), u. po kratki bolezni 24. jan. 1938 v Dekanih. Oče Matija, kmet, mati Katarina Čač. Šole je obiskoval v Trstu, v Gor. je dopolnil teološke študije in bil 23. jul. 1899 v Trstu posvečen v duhovnika. Službe: od 16. jan. 1900 do 7. dec. 1902 kpl. na Rižani (Bertoki); od 8. dec. 1902 do 23. apr. 1907 kpl. pri Starem sv. Antonu v Trstu; od 24. apr. 1907 do 23. jun. 1908 žup. uprav. v Dekanih; od 24. jun. 1908 do smrti žpk v Dekanih (od 1. nov. 1925 do 31. avg. 1936 je upravljal tudi župnijo Tinjan). 1924 je bdi imenovan za častnega škof. konzistorialnega svetnika. - V Dekanih je bil dobrih 30 let in v tem času je verskemu in narodnemu življenju v župniji dal svoj osebni pečat vestnega, delavnega in zavednega duhovnika. Ko je prišel v Dekane, je našel v župniji Marijini družbi za dekleta in fante, za žene in može (ki ju je 1901 in 1903 ustanovil župnik M. Šime Defar; ta je ustanovil tudi Katol. slov. izobraževalno društvo). S. sam je postal voditelj Konsumnega društva in 1921 član šolskega sveta. - Ko je prišel v Dekane, je takoj poskrbel za žup. cerkev kipa svetih bratov Cirila in Metoda. Bil je namreč njun vnet častilec. Kipa še danes stojita na glavnem oltarju, ki je tudi delo njegovih skrbi. Za leto 1913 je načrtoval ljudski misijon, ki se je mogel vršiti šele 1925 in je dal krasne sadove. (Misijon je leta 1913 odpadel zavoljo črnih koz, 1914 zaradi kolere, nato pa zaradi vojne in povojnih razmer.) Zelo uspešne so bile duhovne vaje leta 1930, ki so bile namenjene predvsem Marijinim družbam; med duhovnimi vajami je bilo 1.100 obhajil. - Njegovo ddlo ni bilo po volji it. oblastem. Večkrat so ga tožili na škofiji (prefektura v Pulju) in celo zahtevali njegovo odstranitev iz Dekanov. 1927 so ga tožili, da je odklonil mašo ob smrti kraljice matere, da je odklonil zahvalno pesem, ko se je Mussolini rešil nevarnosti ob drugem atentatu, da je v stiku z najbolj znanimi slov. iredentisti, da je protiit. in protirežimsko usmerjen. V škof. arhivu je ohranjen dokument, s katerim domači obrekovalec preklicuje svoje obrekovanje, šlo je predvsem za zadeve v zvezi z it. š. in službo božjo v it. jeziku. Dekani so tedaj spadali pod bližnje faš. nadzorstvo v Kopru in pod prefekturo v Pulju, ki je pripravila marsikatero težavo slov. in hrv. duhovščini v Istri.

Prim.: Žp. arh. Katinara; ŠkATrst; šematizmi; Folium Terg.; žp. arh. Dekani (novejša kronika in zapisi); Božo Milanović, Hrvatski narodna preporod u Istri, II, Pazin 1973, 538; Jakob Soklič, Istra kliče, Lj. 1928, 31; razni avtorji. Dekani v preteklosti in danes, Koper 1979, 46, 62 (s sliko župnika Slamiča).

Škerl