Skrinjar, Stanko (1918–1997)

SKRINJAR Stanko, šolnik, sindikalni delavec, r. 27. nov. 1918 v Lonjerju pri Trstu, kjer živi. Oče Anton, mizar, železničar, mati Marija Čok, gospodinja, oba s Katinare. 1. razr. osn. š. še v slov. (1924–25), nato v it. jeziku na Katinari, kjer je doživel požig šol. poslopja. Očeta železničarja so premestili v Voghero, nato v Milan, kamor se je 1928 preselila tudi družina. Osn. š. je zaključil v Milanu, gimn. v milanskem Malem semenišču, klas. licej (brez mature) v zavodu Carducci v Milanu. 1938 so ga vpoklicali k vojakom v konjeniško šolo v Pinerolo, kjer se je v občinski knjižnici učil slov. slovstva, čeprav je bil na rednem bolezenskem dopustu doma, so ga 1943 na Jožefovo aretirali nad Ricmanjami ter odvedli v taborišče-okrevališče v mestu Cervia, kjer je doživel prvi stik s slov. fanti-vojaki. Konec avg. ga je na poti domov iz Caserte aretirala vojaška izvidnica in priprla v vojaškem zaporu v Bologni. Po razpadu It. (8. sept. 1943) je bil doma. Dec. je bil sprejet v koprsko semenišče za študij filoz. Zaradi nesoglasja s škofom Santinom je mar. 1944 izstopil iz semenišča. V pomoč A. Gabrovšku, ki je na Katinari nadomeščal aretiranega župnika A. Piščanca, je večjo skupino otrok pripravil na prvo sv. obhajilo. Dec. 1944 je na pobudo župn. uprav. F. Žufića in v soglasju kraj. OF v Rovtah začel poučevati šol. otroke skupaj s prof. Lauro Abrami; dodeljeni so mu bili otroci 3., 4. in 5. razr. Ob koncu šol. leta je bila v Rovtah prva šol. prireditev v večjem obsegu po komaj končani vojni. Zadnje mesece vojne je doma vadil igro Na visokem, dramska skupina pa je nastopila z njo že prve dni jun. Avg. in sept. je bil na intenzivnem tečaju za pomožne učitelje na Ravnah pri Št. Petru na Krasu (Pivka). Okt. ga je MOS imenoval na katinarsko šolo (»dijak brez mature«, Geržinič, Boj za slov. šolstvo, 57), čez teden dni pa ga je didakt. ravn. Ferluga odslovil. Dec. 1945 je maturiral na učiteljišču v Gor., ko je bil razpisan posebni izpitni rok za vojne povratnike. Febr. 1946 je na pobudo gor. PNOO, po navodilih nadz. O. Venturinija in nasvetih dr. A. Kacina vpisal 45 otrok za slov. šolo v Ločniku, nobena oblast in noben zasebnik pa ni pomagal preskrbeti prostorov zanjo. Marca ga je dr. Kacin imenoval na šolo v Neblem (Brda). V naslednjem letu je dobil imenovanje v Bazovici, kjer je bil hud boj med ZVU in odb. SKOJ-a (Geržinič, Boj..., 175). V istem šol. letu je bil 18. maja uradno (kazensko) premeščen v Čezsočo, nato v Sedlo pri Breginju. Od okt. 1947 je služboval pri Božičih (Miljski hribi), 1. apr. 1950 je bil premeščen na Prebeneg, nato v Šempolaj, dve leti je bil v Gropadi, v Borštu od 1953 do 1961. Stalni učitelj je postal 1958. Služboval je v Mačkovljah in od 1963 v Dolini. Isto leto je bil izvoljen za preds. šol. patronata za dolinsko občino. Okt. 1964 je bil imenovan za tajn. didakt. ravnateljstva, dec. pa poslan v Lj. kot štipendist za izpopolnjevanje jezika na PA. Okt. 1967 je prejel imenovanje za pov. didakt. ravn. na Opčinah, naslednje leto je bil premeščen v Dolino, zamenjal je predsedstvo s tajništvom šol. patronata. Stalni ravn. je postal 1976. Od 1981 je vodil tudi nabrežinsko didakt. ravn. Kot ravn. je predsedoval izpitnim komisijam za prestop v stalež učiteljev in vzgojiteljic v Gor. 1976, 1980 in 1983. Na Tržaškem je 1976 vodil štirimesečni dopolnilni tečaj za učitelje natečajnike, 1983 za učitelje in vzgojiteljice in za iste naslednje leto tečaj med enoletno preizkusno delovno dobo. S. je bil 1981 član izpitne komisije prvega rednega natečaja didakt. ravn. - Kot učitelj je od pomladi 1944 igral lutke na Katinari, v Rovtah, Lonjerju in po bližnji okolici Krasa in Brega. Po vojni je igral tudi v neposredni okolici Trsta (Sv. Ivan, Rojan, Barkovlje, Skedenj). Z lutkami je nastopal po vseh službenih mestih in organiziral lutkovne krožke (do 1955). Vsako šol. leto je pripravil učence na vsaj dva nastopa, za zaključne šol. prireditve je naučil in zrežiral tudi zahtevnejše otroške igre. Med službovanjem v Borštu je vadil dramsko skupino, ki je vsako leto nastopila z igro ob prazniku vaškega patrona sv. Antona. V Borštu je ustanovil skavtski vod, ki se je razvejal v 10. četo z vodi v Ricmanjah in na Katinari. Vodil je tudi dva skavtska tabora. Sodeloval je pri sestavi pomožnih učbenikov za 4. in 5. razr. osn. š. Okno v svet (1974). Sestavil je tudi nekaj oddaj za Radio za šole. - S. je bil izvoljen za predstavnika didakt. ravn. v komisijo za vprašanja, ki zadevajo šole s slov. učnim jezikom in deluje pri Dežel. šol. uradu v Trstu (od 1978 do 1982), od 1984 je član iste dežel. komisije kot predstavnik Trž. pokr. uprave. Polit. je bil član Demokratske zveze in nato Slovenske skupnosti ter kandidiral na njenih volilnih listah. Sindikalno deluje od 1945 s težnjo po nadstrankarskem sindikalnem delu. S. je bil soustanovitelj Sindikalnega strok. združenja slov. šolnikov na STO (20. jul. 1953) in pobudnik za združitev z organizacijo Sloga v Sindikat slov. šolnikov (1. okt. 1953). Bil je tajn. SSŠ-STO do njegovega razpusta, ko so se tri organizacije šolnikov (Sindikat slov. šolnikov, Zveza uslužbencev slov. šol in Zveza prosv. delavcev) združile v Sindikat slov. šole (26. febr. 1956). S. je v odboru SSŠ od 1958, odgovornost prvega tajn. sindikata je opravljal od 1981 do 1985. Sourejal je tiskano glasilo Sloga, sodeluje v ciklost. Sindikalnem vestniku. V odb. je drugi tajnik, ukvarja se zlasti z vprašanji osn. š. in otroških vrtcev.

Prim.: Osebni podatki; Al. Geržinič, Pouk v materinščini - da ali ne?, Buenos Aires 1972, pass.; Isti, Boj za slov. šolstvo na Prim., Buenos Aires 1983, 175–77; Slov. šolstvo na Goriškem in Tržaškem 1945–1985, Trst 1986, 161.

K-ač