Sirk, Ivan (1905–1983)

SIRK Ivan (Ivo), družbeno politični delavec in kmet, r. 28. jun. 1905 v Višnjeviku in tam u. 12. nov. 1983. Oče Anton, premožen kmet, mati Katarina Vuga. Osn. š. je obiskoval v Višnjeviku in nato delal na domači kmetiji. Zaradi dolgov je zašla v gosp. stisko in velik del skupaj s hišo je bil 1936 prodan trgovcu iz Vidma. S. je še naprej delal na tej zemlji in skrbel za vinsko klet. Odkupoval je vino in ga vozil na trg. Dom so si uredili v prostorih odkupljene stare šole. Po prvi svet. vojni je bil član kult. prosv. društva Jez v Višnjeviku in simpatizer TIGR-a. Med prodajo vina je 1941 na poti po Tolminski videl napise OF, ki sta mu jih kasneje pojasnila gostilničar Zimic iz Plavi in Fr. Šavli iz Zatolmina. 10. febr. 1942 so v Višnjeviku ustanovili prvi vaški odb. OF. V začetku sept. 1942 je pomagal beguncema iz Gonarsa in jima omogočil, da sta se priključila skupini B. Kraigherja na Sabotinu. 9. nov. 1942 je bil sprejet v KPS in ostal v njej do smrti. Za njegovo ileg. delo so zvedeli tudi faš. v Medani. Mar. 1943 je bila aretirana učiteljica iz Šlovrenca, katero je mislil organizirati v NOG. Policija je prestregla njeno pismo domačim in kmalu je bil aretiran. Čeprav so ga mučili, je vse zanikal in kljub soočenju mu niso mogli ničesar dokazati. Obdržali so ga v zaporu kot državi nevarnega osumljenca. Po kapitulaciji It. je hotel pobegniti iz zapora Coroneo v Trstu, vendar so ga zajeli Nemci. Zaradi prošnje domačih so ga končno izpustili. - Splošno razpoloženje v Gor. Brdih ga je potegnilo za seboj in kot aktivist je organiziral graditev ljudske oblasti. 9. jul. 1944 je pomagal pripraviti predvolilno zborovanje v Kožbani. 30. jul. 1944 je bil izvoljen za preds. odb. OF za briški okraj, 5. nov. 1944 pa je v Markičih postal preds. 21-članskega okrož. NOO in ostal v tej funkciji do konca vojne. Bil je član Okrož. komiteja KPS in sodeloval s Petrom Skalarjem. 8. maja 1945 so se v Gor. zbrali predstavniki dotedanjih okrožij in S. je postal podpreds. novega NOO Gor. okrožja v coni A in bil poverjenik za notranje zadeve. Postaviti so ga hoteli za preds. sežanskega okraja, vendar ni hotel iti. - V času ZVU je bil dvakrat zaprt. Ko je 29. mar. 1946 prišla v Brda razmejitvena komisija, so ji pripravili sprejem, ki jih je prepričal o slov. značaju Gor. Brd. Po priključitvi je bil preds. KLO Višnjevik vse do njegovega razpusta. Bil je tudi preds. Kmetij. zadruge v Višnjeviku, ki je skrbela za odkupe sadja in vina in imela trgovino in gostilno. Ker so bili hudi pritiski za ustanovitev Kmetij. obdelovalne zadruge v Višnjeviku, je podpisal vstop, če se bo vključilo še deset drugih kmetov. Kmetje so se pasivno upirali pritiskom z Okraja. Ko so se iz sosednjih vasi pojavili celo predlogi, naj ga aretirajo, je odšel v Lj. k B. Kraigherju, ki mu je povedal, da se bodo KOZ kmalu razpustile. Od tedaj so pritiski prenehali in Kraigher je bil večkrat pri njem na obisku v Višnjeviku. - Kasneje je bil poslanec v občini Dobrovo in N. Gor., dolgoletni porotnik, pobudnik ustanovitve zadružne kleti na Dobrovem in med prvimi kooperanti. Sodeloval je pri postavitvi obeležij dogodkom NOB v Brdih. Imel je smisel za humor in v intervjuju 1962 za Ned. dnevnik je izjavil: »S spomenikom v Gonjačah smo dobili asfaltirano pot.« Ponosen je bil na svoje delo v lapornati briški zemlji. Kot trden briški kmet je 1975 s ponosom poudaril: »Kakor sem imetje podedoval, tako sem ga spomladi 1975 prepustil mlajšim močem.« - Ilegalno ime Nanos.

Prim.: Miran Sattler, Simpatičen kot rebula, Ned. dnevnik 7. okt. 1962; C. Zupanc, I. Sirk (Nanos) sedemdesetletnik, PDk 2. jul. 1975; Sonja Tramšek, Vesel sem bil, ko sem izvedel za OF, Komunist 9. avg. 1976; Niko Prinčič, I. Sirk-Nanos, petinsedemdesetletnik, PrimN 24. jun. 1980; Zahvala..., Delo 14. dec. 1983; Govor Tineta Remškarja 14. nov. 1983; Izjava Al. Mavriča, Šlovrenc 1; Tine Remškar, I. Sirk-Nanos, PrimN 18. nov. 1983; Iz. Predan, Zapustil nas je I. Sirk, NMat30. nov. 1983; Milko Štolfa, Med briškimi griči je posijalo sonce, 48; And. Černetič, Brda v borbi za svobodo, Brda, 39; Fr. Črnugelj-Zorko, Na zahodnih mejah 1943, 168, 256; C. Zupanc, Zapadno-Primorsko okrožje, 25, 96.

Stres