Simoneti, Rino (1926–2014)

SIMONETI Rino, gospodarstvenik, r. 5. jun. 1926 v Gor., živi v Sp. Gameljnah pod Šmarno goro. Oče Marjan, zidarski mojster (zadnji demokratično izvoljeni župan v Podgori), mati Matilda Faganel, gospodinja. Osn. š. je obiskoval v Polju pri Lj., sred. š. v Lj. Med 1950 in 1955 je študiral pravo na lj. U (diplomiral 1955), študijsko je bil 1959 v ZR Nemčiji, 1972 je na zgb. U postal magister ekonomskih ved in 1983 dr. ekonomskih znanosti na U v Mrbu. V NOB je sodeloval od jan. 1942, 1943 je bil sekretar komiteja SKOJ za Lj.-Polje, od dec. 1943 do maja 1945 je bil interniran v Dachauu. Zaposlen je bil na ministrstvu za notranje zadeve LRS (1945 do 1950), bil pomočnik dir. Putnika za Sjo (1953 do 1954), komercialnd dir. Gospodarslkega razstavišča v Lj. (1957 do 1958), delal na vodilnih mestih pri Globus špedicija in v Narodni banki, centrala za LRS (1958 do 1961). Od 1961 do 1967 je bil dir. tovarne obutve Peko v Tržiču, nato pa član Izvršnega sveta skupščine SRS (1967 do 1970), na vodilnih mestih v Gorenjski predilnici v Škofji Loki (1970 do 1975) in v Poslovni skupnosti tekstilne industrije Sje (1975 do 1988). Na mrb. U je habilitiran univ. učitelj in predava v izobraževalnih centrih gospodarstva ter na podiplomskem študiju Pravne fak. U v Lj. Javno je deloval kot mladinski funkcionar, poslanec skupščine SRS (1964 do 1970), v ured. revij, projektnih svetih in Gospodarski zbornici Sje in Jsle. Kot preds. združenja usnjarsko predelovalne industrije Jsle (1962 do 1966) je modeliral koncept izvozne orientacije panoge in položil temelje njenega uresničevanja. Postavil in usmerjal je program modernizacije tekstilne industrije Sje in ga kot preds. združenja (1978 do 1986) tudi usmerjal. Nosilec je nekaj častnih in delovnih priznanj ter odlikovanja za delo. - Proučuje modele mednar. ekon. odnosov v pogojih družbene lastnine in samoupravljanja, kar je bila tudi tema njegove doktorske disertacije. Izdelal je model deviznega trga tekstilne industrije, ki je učinkovito funkcioniral (1979 do 1986), in model operacionalizacije deviznega režima SRS (1987), ki je postal tudi predlog Gospodarske zbornice Jsle. Napisal je več komparativnih študij sistema mednar. odnosov in razvoja tekstila in njene tehnologije do leta 2000. S-jeva bibliografija obsega preko 230 enot.

Prim.: Osebni podatki; Kojeko 2, 943.

B. Mar.