Simčič, Oskar (1926–2022)

SIMČIČ Oskar, škofov vikar za slov. vernike in kancler gor. nadškofije, r. 4. maja 1926 v Medani, živi v Gor. Oče Anton, mati Marija Polenčič. Osn. š. v it. je obiskoval v r. kraju, eno leto strok.-tehn. š. v Krminu, nato klas. gimn.-licej v Malem semenišču v Gor. (1939), kjer ga je učil slov. dr. A. Kacin (PSBL II, 1–3); med vojnimi leti (194045) se je šolal v Malem semenišču v Vidmu (Castellerio). Od 1947 do 1951 je študiral bogoslovje v Gor. V duhovnika je bil posvečen 2. jul. 1951 v Gor. Dne 12. okt. 1951 je bil imenovan za prefekta v Alojzijevišču v Gor. Okt. 1952 je šel v Rim, da je nadaljeval bogoslovni študij in dosegel 1954 magisterij (licenco) na Teol. fak. Gregorijanske U. Med študijem je bival v papeškem Lombardskem zavodu. 6. nov. 1956 se je vrnil v Gor. in bil imenovan za kpl. v Števerjanu. 11. apr. 1961 je tam postal žup. uprav., 26. okt. 1964 je prevzel v soupravo tudi duhovnijo na Jazbinah. 19. jan. 1969 je postal žpk v Števerjanu. Zelo si je prizadeval, da bi v župniji močneje zaživela verska in narodna zavest. V ta namen je bil tu posebno po njegovi zaslugi postavljen Župnijski dom, poimenovan po F. B. Sedeju. Ob dušnopastirski službi je poučeval slov. v videmskem bogosl. zavodu (1961–69). Od 1964 dalje je predaval moralno teologijo v gor. bogoslovju, nato še v Trstu in deloma v Vidmu. 25. sept. 1972 se je odpovedal števerjanski župniji in ponovno šel v Rim za dopolnitev bogosl. študija na Gregorijanski U. Med študijem je bival v slov. papeškem zavodu Slovenik. 19. dec. 1974 je dosegel doktorat iz teologije z disertacijo Versko izkustvo in izkustvena govorica v spisih Frančiška Asiškega. Moderator mu je bil znani teolog in pesnik prof. dr. Vladimir Truhlar D.J. Z njim je S. navezal prijateljske stike in ga kasneje predstavil slov. in it. javnosti v člankih: M(Trst) 1977: In memoriam V. Truhlarju; InizI apr. 1977, Gor., 61–64, v rubriki Cultura di confine: L'assoluto nel pensiero e nell'esperienza di V. Truhlar; KolGMD 1978, 128: Vladimir Truhlar - pesnik in teolog; Vocel 1979, Gor.: predstavitev prevoda v it. Truhlarjeve zbirke V dnevih šumi Ocean (prev. Luigi Michieletto). 1. avg. 1974 ga je nadškof P. Cocolin imenoval za kanonika-penitenciarja gor. stolnega kapitlja. V šol. letu 1975/76 je S. sprejel službo kateheta na slov. klas. gimn.-lic. P. Trubar v Gor., kjer je bil pet let tudi podravnatelj; od šol. l. 1980/81 katehet tudi na gor. oddelku TTZ Ž. Zois. Ohranil je mesto prof. moralne teologije na videmski bogosl. š. 14. dec. 1978 mu je podelil nadškof P. Cocolin odgovorno službo škof. vikarja za slov. vernike gor. nadškofije. S. mora skrbeti za povezovanje dušnopastirskega dela med duhovništvom in slov. verniki. To nalogo je vestno in uspešno opravljal do smrti nadškofa Cocolina 11. jan. 1982. Isto mesto je ponovno sprejel 12. sept. 1983 z dekretom nadškofa A. V. Bommarca. 1979 je bil imenovan za sodnika pri cerkv. sodišču Treh Benečij za zakonske pravde (sedež v Benetkah, od 1986 v Padovi). 17. dec. 1983 je stopil v zbor škof. svetovalcev. Kljub mnogim obveznostim se je odločil, da bo skrbel tudi za slov. vernike v Milanu; z njimi se srečuje vsako 3. nedeljo v mesecu in jim mašuje v cerkvi sv. Tomaža. Sept. 1987 se je odpovedal profesuri verouka na slov. drž. šolah in sprejel službo kanclerja, tj. vodstvo gor. nadškof. pisarne. Zaradi njegove delavnosti in vestnega opravljanja dolžnosti mu je bila tako zaupana nova, zelo odgovorna naloga. - Msgr. S. se je uveljavil na Goriškem tudi kot pomemben kult. delavec, že vrsto let namreč vodi verska in kulturna srečanja ter predavanja za razne skupine. Pri tem delu kaže vsestransko in strok. razgledanost ter dobro poznavanje razmer in problemov današnje družbe. Občasno piše študije in članke, ki jih objavlja v KolGMD in drugih zamejskih publikacijah. V njih rad razmišlja in preučuje versko življenje v današnji stvarnosti; precejšnjo pozornost posveča tudi moralni in narodnostni problematiki v luči teologije in Cerkve ipd. (gl. KolGMD 1977, 41; 1980, 51–59; 1983, 34–37).

Prim.: Osebni podatki; KolGMD 1970, 132; VoceI 16. dec. 1978; KatG 21. dec. 1978; KolGMD 1980, 180; VoceI 3. okt. 19S7; Picc., Gor. 3. okt. 1987: KatG 8. okt. 1987.

E. D.