Simčič, Ana (1905–?)

SIMČIČ Ana (Anica), por. KRALJ, kulturna delavka, publicistka, r. 9. apr. 1905 v Biljani (Goriška Brda), živi v Buenos Airesu. Oče Ferdinand, nadučitelj (gl. čl.), mati Amalija Preprost. Osn. š. je obiskovala v Biljani, med vojno kot begunka zavod v kraju Celano pri Bergamu. Po vojni je nadaljevala šolanje na učiteljišču v Gor., istočasno je študirala petje pri prof. Gollmayerjevi, orgle pa pri prof. Komelu (PSBL II, 111–12). Kasneje (med 1924 in 1928) se je glasbeno šolala na GlasbM v Lj. Tu se je aktivno vključila v gibanje okrog revije Križ na gori. Po vrnitvi v Gor. je odšla za svojim zaročencem Jankom Kraljem (PSBL II, 174–76) v prostovoljno konfinacijo na otok Lipari, ikjer se je 1929 poročila. Življenje v konfinaciji in odnose z drugimi interniranimi antifaš. (Sardoč, Tuta, Žerjav, Turk, Parri, Lussu, Rosselli, Porcelli, Bartellini) je kasneje opisala v reviji Meddobje (1964, 5–6, 267–81). 1929 se je z možem vrnila v Gor., sodelovala z njim vsa leta faš. diktature in se posvetila družini (sinovi Aleš, Tomaž, Anica, Lučka). Ko se je 1943 dr. Kralj preselil v Rim, da bi tam navezal stike z zavezniki, je spet odšla v že znani Celano pri Bergamu, kjer je dočakala konec vojne. Po vrnitvi v Gor. je bila 1947–48 tajnica novo ustanovljene slov. gimn. v Gor. 1948 je z družino emigrirala v Argentino. - Tako pred vojno za fašizma kot po vojni v emigraciji je S-eva aktivno posegala v slov. kult. življenje, z govorjeno kot tiskano besedo. Objavljala je že pred vojno v težkih razmerah narodnega preganjanja (KolGMD 1930, 143–44; 1931, 117–21), kasneje pa je pomembno prispevala k oblikovanju identitete in kult. življenja slov. skupnosti v Arg. čeprav brez slov. šol je dolga desetletja skoraj edina žena pisala in objavljala svoje misli. V polit. razmišljanja se sicer običajno ni spuščala, vendar je včasih prva sprožila kako pomembnejše vprašanje (recimo vprašanje slov. kršč. socialistov in komunizma). Največ člankov in razprav je posvetila družinski in ženski problematiki. Vrsto let je v tedniku Svobodna Slovenija pisala zaglavje Žena in njen svet (prim. Svob. Slov. 7.5., 2.7., 10.9.1964, 6.5.1971). Med temi razmišljanji je vrsta takih, ki presegajo krajevni in časovni okvir in sta jih kasneje ponatisnila KatG (Gor.) in Duhovno življenje (Buenos Aires). Podobno problematiko je obravnavala v nekaterih drugih prispevkih v arg. tisku (npr. Žena v sodobnem družbenem življenju (Družabna pravda 1. mar. 1960, 6–10), predvsem v Zbornikih Svob. Slov. (ZbSS): Mož je glava družine (1953, 20–29); Pismo katerikoli ženi (1955, 101–05); Ljubezen ne išče svojega (1956, 97–101). Za Zbornik je pripravila tudi dve široiko zasnovani anketi: Slov. dekle in slov. žena v svetu (1963, 111–33); Slov. žena doma in v svetu (1968, 159–75). Njeno razmišljanje o Problemih našega obstoja (ZbSS 1964, 87–89) pomeni enega prvih klicev po definiciji identitete slov. emigracije po svetu in vabilo k zavesti glede njenega poslanstva. V Meddobju je objavila članke: Obisk pri Bari Remec (1954, 1, 15–22); Pogovori s Franjo Golobovo (1958, 1–2, 40–50); Iz spominov na Lipari (1964, 5–6, 267–81). V prim. zgod. in polit. stvarnost je posegla s člankom Ob smrti Poldeta Kemperla (Svob. Slov. 13. jul. 1950) in z biografijo nadškofa Sedeja Skromen poklon velikemu knezu (ZbSS 1970, 109–17). Slednja je vzbudila pozornost tudi zavoljo komentarja oznake škofa Sedeja v Jurčecevih spominih (Skozi luči in sence, III, 294). Jurčec je kasneje odgovoril s člankom Scandalum pharisaicum (Sij slov. svobode 30. apr. 1972). S-eva je po vojni občasno sodelovala tudi v zamejskem katol. tisku (prim.: Življenje ob srebrni reki, KolGMD 1961, 47–55). - Kot kult. delavka je delovala pri SKA, bila je predavateljica na Socialnih dnevih v Buenos Airesu, pri dekliških in ženskih organizacijah, zlasti pri Zvezi slov. mater in žena (ZSMŽ), katere soustanoviteljica je bila, na Srednješolskem tečaju, kjer je mladim prikazovala borbo proti faš. na Prim. v dobi med prvo in drugo svet. vojno. Nekajkrat je med svojimi obiski v Evropi predavala tudi v Trstu in Gor.

Prim.: Podatki brata Teofila, hčerke Lučke in Zorka Simčiča; L. Sardoč, Tigrova sled, Trst-Koper 1983, 67, 225, 258, 259, 302; A. Rebula, Dnevnik 1966, Celovški zvon, sept. 1985, št. 8, 54–55; C. Rosselli, Socialismo liberale, Einaudi 1973, 521.

T. Simčič