Silič, Roman (1883–1975)

SILIČ Roman, organist in pevovodja, r. 28. nov. 1883 v Biljah, u. 12. jan. 1975 prav tam. Oče Janez, trgovec, mati Amalija Kogoj. Osn. š. je obiskoval v Biljah, glasbe pa se je učil pri I. Kokošarju in D. Fajglju (gl. čl.) v Gor. S. je nastopil službo organista v Biljah v začetku tega stol., ko so tudi na Gor. začeli z reformo cerkv. glasbe. Pomembno je bilo njegovo sodelovanje z biljenskim žpk-om Cirilom Zamarjem, ki je bil sam dober glasbenik. Cerkv. petje v Biljah je bilo pred prvo svet. vojno na taki višini, da je Roman Pahor v CG tamkajšnji pev. zbor uvrstil med najboljše v šempetrski dekaniji. S. se je med prvo svet. vojno skupaj z mirensko čevljarsko zadrugo, v kateri je bil zaposlen kot uradnik, preselil v Nazarje pri Mozirju in tam poučeval pev. zbor, ki so ga sestavljali delavci, zaposleni v zadrugi. V tem kraju je pomagal tudi kot organist in pevovodja ter z domačim zborom gojil cerkv. in narodno petje. Po vrnitvi iz begunstva je do 1929 poleg biljenskega poučeval tudi mirenski cerkv. pev. zbor, zaradi pomanjkanja pevovodij oz. organistov pa je pomagal še drugod po Goriškem (Vrtojba, Sovodnje, Gabrje, Rupa). Pod faš. je poleg cerkv. gojil tudi ljudsko pesem, zaradi česar je moral večkrat na zaslišanje, dvakrat pa je bil priprt. Med drugo svet. vojno je sodeloval z NOV, po vojni pa je bil do upokojitve poslovodja zadružne trgovine v Biljah. Tudi v tem času se je ponovno vključil v prosvetno delo in vodil domači prosvetni zbor Zarja svobode, organist pa je ostal do visoke starosti, saj je to službo opravljal kar 63 let. Ob tem je vedno skrbel za kvalitetno petje, o čemer med drugim priča repertoar cerkv. pev. zbora v Biljah. Z domačimi pevci in gor. glasbeniki je naštudiral tudi Vodopivčevo spevoigro Kovačev študent. Vzgojil je številno družino, ljubezen do glasbe pa je vcepil tudi svojim otrokom, saj so se nekateri poklicno ukvarjali z njo. - S. je tipičen predstavnik tistega rodu prim. glasbenikov, ki so vse moči nesebično posvetili preprostemu ljudstvu in skrbeli za njegov glasbeni dvig tudi v časih, ko je to pomenilo veliko tveganje, še zlasti zavoljo it. raznarodovalne politike.

Prim.: Matične knjige ž. u. v Biljah; podatki sorodnikov; CG 1914, št. 7, 82; NL 6. dec. 1973; PDk 19. jan. 1975; KatG 23. jan. 1975.

M. V.