Silič, Ingrid (1959–)

SILIČ Ingrid, por. VILLATA, akademska glasbenica-pianistka, r. 8. apr. 1959 v Biljah, živi v Turinu. Oče Jožko, šofer, mati Magda Peric, gospodinja. Osn. š. je obiskovala v Biljah (1966–69) in Šempetru pri Gor. (1969–74). Klavirske igre se je pričela učiti že pri petih letih pri prof. Alojziji Peršič v Glasb. š. Šempeter pri Gor. in kmalu uspešno nastopala na javnih prireditvah, revijah glasb. šol in radij. snemanjih. Že 1964 je posnela za Radio Koper-Capodistria prvo skladbico, 1966 pa celoten recital. Sledili so številni nastopi v Novi Gor. in okolici, Lj., Tolminu, Mrbu, Trstu, Domžalah. 1971 se je udeležila zveznega tekmovanja učencev glasb. šol v Bgdu in kot edina tekmovalka iz Sje prejela v II. kategoriji za klavir diplomo. Na II. tekmovanju glasb. šol Sje 1973 v Lj. je prejela drugo nagrado v III. kategoriji. S petnajstimi leti (1974) je bila sprejeta na AG v Lj. v razred prof. Zdenke Novak, kjer je 1979 diplomirala z odliko. V času študija se je strok. izpopolnjevala na mednar. pianističnih kurzih pri prof. Vincenzu Vitaleju v It. (1976) in na Visoki šoli za glasbo v Weimarju v NDR pri prof. Rudolfu Kehrerju (1977). Po končani AG je dve leti poučevala na Glasb. š. Moste v Lj. (1980–81, 1981–82). Leta 1983 je prejela diplomo na mednar. klavir. tekmovanju v Bgdu, i. l. pa tudi diplomo na Moskovskem konservatoriju »P. I. Čajkovski«, kjer se je dve leti (1982–84) strok. izpopolnjevala pri prof. Teodorju Davidoviču Gutmanu, prvem asistentu utemeljitelja slovite ruske šole Genriha Nejgauza. Po vrnitvi je od 1984 do 1986 poučevala v Centru za glasb. vzgojo v Novi Gor. V vseh teh letih je koncertirala po različnih krajih Jsle (Reka, Novi Sad, Zgb, Piran, Zemono pri Vipavi, Pivka, Koper, Titovo Velenje, Nova Gor., Lj., Šempeter pri Gor., Idrija) in nastopala z orkestri: s Slov. filharmonijo, Slov. komornim orkestrom in orkestrom RTV Lj. ter dirigentoma Antonom Nanutom in Markom Munihom. Z omenjenimi ansambli je koncertirala tudi v Gor. in Trstu. Z orkestrom Slov. filharmonije in dirigentom A. Nanutom je z Mozartovim Koncertom za klavir in orkester v d-molu nastopila ob otvoritvi Kult. doma v Novi Gor. 4. febr. 1980, odtlej je tudi stalna gostja novogor. koncertnega odra in programov Glasbene mladine. S koncertom 25. okt. 1985 v Turinu so se ji odprla vrata pred it. publiko, številnim laskavim priznanjem so sledila povabila v koncertne dvorane v Turinu in okolici, nato v Neapelj, Milan, Rim, Sanremo, Creo, Varallo. 1987 se je poročila z glasb. kritikom-publicistom časnika Stampa Sera Secondom Villatom, enim izmed ustanoviteljev glasb. ustanove CAMT, ki skrbi za mlade umetnike. Odtlej živi in deluje v Turinu. Poleg solističnega nastopanja in koncertiranja v komornih zasedbah z raznimi it. glasbeniki se še vedno posveča pedag. delu, sodeluje pa tudi na mednarodnih pianističnih tekmovanjih kot članica žirije (1987 je bila članica žirije 2. pianističnega kurza »Schubert«, 1988 pa članica žirije 2. mednarodnega pianističnega tekmovanja izvedb del Schumanna in 6. mednar. tekmovanja »Schumann« - Monterosa - Novara), z letom 1988 pa je tudi članica posebne glasb. organizacije v Rimu. - Za uspehe, ki jih je kot novogor. pianistka žela po raznih krajih Sje in Jsle in v zadnjih dveh letih tudi po It., predvsem pa za pomoč pri izmenjavi glasb. umetnikov iz Turina v Novi Gor. in slov. glasbenikov v Turinu v letu 1988, je prejela priznanje občine Nova Gor. Sicer pa se je pianistka, ki so ji številni glasbeni pisci že na začetku napovedovali uspešno koncertno pot, vsa leta odlikovala z velikim potencialom, ki je obetal celovito umetn. osebnost (prim. Bača Šramel-Justin, PrimN 17. avg. 1982). »Siličeva je igrala pravega Hindemitha in hkrati svojo glasbo: njeno branje zapisa med zadetim in doživetim je seglo v mojstrstvo in navdušujočo voljo, ki jo uvrščata med najmočnejše talente našega mlajšega koncertnega roda,« so besede, s katerimi je pianistko polaskal Peter Kušar v Lj. dnevniku (18. jan. 1985). In tako se ne moremo čuditi, če ta »ena redkih muzikalno razsvetljenih interpretov, daru in energije polna, do tiste ustvarjalne nenasitnosti, zaradi katere postajajo zvoki nezgovoren in odmeven izsledek, pianistka, pri kateri je presenetljiva njena odprtost zvokovnim sugestijam« (gl. Mirjam Žgavec, ocena koncerta 18. jan. 1985 za R Koper), v tujini doživlja najvišja priznanja. Mesečnik Strumenti e musica (št. 5 - maj 1988, 85) piše o izjemnem uspehu S-eve v eni osrednjih koncertnih dvoran Teatro Regio v Turinu in poudarja polni kontakt interpretke oz. njenega instrumenta s publiko. Repertoarji S-eve so raznovrstni, vendar se največ posveča interpretacijam skladb J. S. Bacha in A. Skrjabina, na svoji koncertni poti po tujini pa vedno skrbi tudi za predstavitev slov. in jsl. skladateljev.

Prim.: Pianistka Ingrid Silič (predstavitev repertoarja); L. Kotar, PrimN 17. dec. 1971; 6. apr. 1973; L. Engelman, Delo apr. 1975; H. B., PrimN apr. 1976; Delo 18. dec. 1978; H. Bergant, PrimN 8. febr. 1980; I. Silič, PDk 17. febr., 6. in 15. jun. in 28. dec. 1980; V. Cuder, PrimN 22. nov. 1980; M. B., PDk 8. dec. 1980; P. Kušar, Dnevnik 5. mar. 1981; P. Mihelčič, Delo 13. mar. 1981; I. Silič, PrimN 9. apr. 1982; B. Šramel-Justin, PrimN 17. avg. 1982; M. G., PDk 12. avg. 1982; T. Gregorič, revija Glasbena mladina 1983, št. 2; P. Grum, PrimN 15. febr. 1983; T. Gregorič, PrimN 6. dec. 1983; P. Kušar, Dnevnik 18. jan. 1985; L. Engelman, Delo 14. jan., 4. jul. 1985; D. Frelih, Revija GM 1985, št. 7; P. Mihelčič, Delo 18. apr. 1985; I. Silič, PrimN 24. maja 1985. S. Villata, Stampa sera 30. okt. 1985; (ve), PrimN 15. nov. 1985; Olga Knez-Stojkovič, PrimN 29. jul. 1986; S. Villata, Stampa sera 15. jul. 1986 in 21. jul. 1987; m. p., Il Monferrato 18. jul. 1986; T. Gregorič, Revija GM 1986, št. 2; m.p., Il Monferrato 24. jul. 1987; T. Gregorič, PrimN 31. jul. 1987; E. P., Il Monferrato 18. det. 1987; Mario Giunpero, Il Monferrato 31. dec. 1987; Leonardo Osella, La stampa Torino Sette 8. apr. 1988; r.s.s., Stampa sera 8. apr. 1988; T. Gregorič, PDk 22. apr. 1988; Ista, PrimN 29. apr. 1988; Strumenti e musica maj 1988, n. 5, 85.

Tag