Sfiligoj, Anton (1887–1971)

SFILIGOJ Anton, politični delavec, r. 26. nov. 1887 v Fojani, u. 25. jan. 1971 v Ankaranu. Oče Mihael, kmet-kolon, mati Katarina Kristančič. Družina se je 1892 preselila v Krmin, kjer je S. začel obiskovati osn. š. Po dovršenem petem razredu je postal dninarski delavec, kasneje je delal kot kovač. Od 1907 je živel v Trstu, se vključil v sindikalno gibanje in postal 1911 član Socialdemokratske stranke. Po vojaščini (1910) je delal kot monter v tržaški ladjedelnici. Ob začetku prve svet. vojne je bil mobiliziran, konec jan. 1915 se je prostovoljno podal v rusko ujetništvo. Aktivno je deloval v dogodkih febr. in okt. revolucije. Poleti 1918 se je z umikom na Kitajsko izognil novačenju za intervencijsko vojsko proti boljševiški oblasti v Rusiji. Iz Kitajske se je vrnil v Krmin dec. 1918. Pričel je delovati kot agitator tretje internacionale, bil je v levici Socialistične stranke in po livornskem kongresu postal član KPI in sekretar njene sekcije v Krminu. Na občinskih volitvah v začetku 1922 je bil izvoljen na listi KPI za krminskega župana. Po osmih mesecih dela so ga fašisti 27. avg. 1922 nasilno izgnali iz občine. Preselil se je v Ločnik, od tod v Tržič in nazadnje je več let preživel v Batujah kot delavec v Mulitschevi tovarni. V letih 1923–24 je bil sekretar gor. federacije KPI. Oblast ga je strogo nadzorovala, 1932 je bil zaprt in obsojen na štiri leta omejene svobode. Med drugo svet. vojno je živel v Batujah, deloval je v OF in po osvoboditvi kot krajevni delegat prisostvoval ustanovitvi prve slov. vlade v Ajdovščini. V coni B Jul. krajine (1945–47) je sodeloval kot organizator sindikalnega gibanja. Zadnja leta življenja je preživel v Izoli.

Prim.: Podatki žup. urada Medana; Delo 27. jan. 1971; PrimN 27. jan. in 5. febr. 1971; L. Patat, Il Friuli orientale fra le due guerre, Udine 1985, 40, 124, 183, 207, 230; arhiv GorMuz.

B. Mar.