Sever, Franc (1897–1986)

SEVER Franc, strokovnjak v kazenskem pravu, prof. in pravni pisec, r. 3. okt. 1897 v zaselku Cvetrož, ki spada pod Rihemberk (Branik), u. 25. dec. 1986 v Lj. Oče Janez, mali kmet, mati Antonija Birsa. Kot dijak je bil 1915 mobiliziran in je še v vojaški suknji 1918 maturiral na Klas. gimn. v Mrbu. Po vrnitvi domov so ga It. internirali v sred. It., pobegnil je domov, nadaljnjemu preganjanju pa se je izognil z begom v Jslo. 1920 se je vpisal na Prav. fak. v Lj. in diplomiral mar. 1924. Po pripravniški dobi po raznih sodiščih in kratki sodniški dobi v Mrbu je bil 1928 imenovan za namestnika drž. pravdnika pri drž. tožilstvu v Mrbu. Ob nem. zasedbi mesta se je z družino zatekel v Lj., kjer je dobil zaposlitev v enaki funkciji. Od jun. 1942 do mar. 1943 je bil v it. internaciji, konec vojne je dočakal v Lj. in bil takoj sprejet v javno tožilsko organizacijo. Tu je delal s krajšimi presledki do upokojitve 1959 kot referent, pomočnik in nazadnje namestnik javnega tožilca SRS. Poklicno delo pa je nadaljeval do konca 1973, ko je dokončno stopil v pokoj. - S. je po smrti prof. Maklecova 1949 do ponovne zasedbe izpraznjenega mesta rednega prof. 1954 honorarno predaval na Prav. fak. v Lj. kazensko pravo, bil član izpitne komis. za diplomske izpite iz kazen. prava in izpitne komis. za pravosodni izpit. Na vseh delovnih mestih je bil odličen mentor mlajšim sodelavcem s poglobljenim teoretskim znanjem, ki ga je stalno dopolnjeval, in z bogatimi praktičnimi izkušnjami. - Publicistično se je oglašal od 1947–51 v Ljudskem pravniku, kjer je priobčil več krajših razprav o posameznih temeljnih institutih kazenskega materialnega in procesnega prava. 1955 je v Pravniku objavil obširno monografsko delo Temeljni elementi nauka o udeležbi. V njej je na 99 str. osvetlil eno izmed pomembnih vprašanj kazensko pravne dogmatike z zornega kota teorije, primerjalnega prava, zakonodajne ureditve in problemov v praksi. Razprava »pomeni doslej nepreseženo delo te vrste« (P. Kobe). Podobno temeljito delo je 1957 objavljena razprava Nadaljevano kaznivo dejanje. Njen pomen se kaže tudi v tem, da je ne prezre noben avtor, ki teoretično poglobljeno preučuje ta problem, omenjena pa je tudi v več učbenikih kazen. prava. Za drugi kongres jsl. pravnikov 1958 v Zgbu je sestavil izvrstno poročilo Kaj razumemo z izrazom kriminaliteta mladoletnikov, ki je bilo objavljeno v Pravniku in v Arh. za pravne i društvene nauke (1958). Kot soavtor in član ožje štiričlanske skupine je sodeloval pri zbirki Kazenski zakonik in pojasnila (CZ Uradni list SRS, Lj. 1960). Kot avtor je sodeloval pri pravno primerjalni študiji Kazensko pravno varstvo premoženja v različnih pravnih sistemih (izd. Inštitut za kriminologijo, Lj. 1964). Važna je njegova publikacija Poglavitni pismeni akti v kazenskem postopku (ČZ Uradni list SRS, Lj. 1963). Tu je s svojim teoretskim in praktičnim znanjem ustvaril priročnik z zbirko obrazcev in metodološkimi napotki, zato je še zdaj aktualen. Zadnje njegovo delo je Kaznivo dejanje samovoljnosti (Pravnik 1973).

Prim.: Žup. urad Branik 2. febr. 1987; Petdeset let slov. univ. v Lj., Lj. 1969, 291; P. Kobe, F. S. - osemdesetletnik, Pravnik 32/1977, 304–05; St. Iglič, F. S., Delo 6. jan. 1987 s sl.; P. Kobe, F. S., Pravnik, 42/1987, št. 3–4, 256–57 (spominski članek ob smrti).

Jem.