Sestan, Ernesto (1898–1986)

SESTAN Ernesto, zgodovinar, univ. prof., r. 2. nov. 1898 v Trentu, u. 19. jan. 1986 v Firencah. Oče Corrado, vodja zemljiške knjige v Trentu, mati Carolina Calioni, oba Istrana iz Labina (Albona). Osn. š. in 5 razr. gimn. v Trentu, 6. razr. kot vojni izseljenec v Innsbrucku, matura na Dunaju 1918; nato je odslužil voj. rok. Starši so ga vzgojili strogo in v liberalnih iredentističnih idealih. U je dovršil v Firencah in doktoriral pri zgod. Gaetanu Salveminiju s tezo Ricerche intorno ai primi podestà toscani (9. jul. 1923). Službe: prof. v Pizi, Firencah (1925–29), na učit. v Neaplju (1929–30), tajn. Reale Accademia d'Italia v Rimu (1931–36), šol. skrbnik v Sieni (1936–39), ured. in potem tajn. Istituto storico italiano per l'età moderna e contemporanea v Rimu (1939–46) in je z Gioacchinom Volpejem in Federicom Chabodom pripravljal izdajo Enciclopedia Italiana, končno je učil na U v Cagliariju (1948–49), na Scuola normale v Pisi (1949–51), na Leposlovni fak. v Pizi (1951–54), nazadnje v Firencah (1954–74), kjer je bil zadnjih deset let pred upokojitvijo dekan. - S. je kot zgodovinarja privlačil sred. vek, npr. Stato e nazione nell'alto Medioevo (Napoli 1953), sei- in settecento, npr. L'Europa settecentesca (Napoli 1951), zanimal pa se je tudi za moderno zgodovino. Istri je posvečena razprava Le »Antichità italiche« di Gian Rinaldo Carli, ki jo je napisal za zborovanje ob stoletnici Societa istriana in je izšla v Atti e Memorie della Società istriana di Archeologia e Storia patria (XXXII/1984, 9–31). Značilna za njegovo ljubezen do Istre in krajevne zgod. je knjiga Venezia Giulia. Lineamenti di una storia etnica e culturale, ki je izšla 1947; ponatis v Bariju 1965 z obširno bibliografijo, porazdeljeno po poglavjih. Ta umerjena razprava, ki je nastala malo pred faš. diktaturo in izšla v času, ki je usoda Trsta zaskrbljala njegov it. čut, ima tri vsebinsko bogata in nepristranska poglavja o Slov. in Hrv., ki so prišli v Istro v VII. stol. in »zapolnili praznino, ki so jo ustvarila romanizirana ljudstva na vzhodnih področjih pokrajine«. V VII. pogl. govori S. o »dvigu Slovanov« (str. 81–93), predvsem v letih 1840–1850, ko so se Slov. in Hrv. iz pasivnega in nezgodovinskega ljudstva dvignili do narodne zavesti, ne toliko zavoljo istrske spodbude, ampak bolj zaradi vplivov iz Lj. in Zgba. Ta narodna prebuditev je našla podpornike v podeželski duhovščini, ki je skrbela za verske obrede, za civilizacijo in poslovenjenje, pri čemer je odigral važno vlogo Matevž Ravnikar, prvi škof združene tržaško-koprske škofije (1831–45) (PSBL III, 146–47). Naslednje poglavje govori o »obrambi Italijanov« (95–103), zadnje (105–25) pa o razmerah, ko so po prvi svet. vojni odšli Nemci in so Slov., Hrv. in It. ostali sami v Istri. It. so si oddahnili, ker so se končno počutili rešeni »smrtne nevarnosti«. V nekaterih se je razvil čut maščevanja proti Slovanom, v drugih občutek večvrednosti, nihče pa ni imel načrtov za bodočnost, še manj za sožitje in enakopravnost med narodoma. Tudi v Istri se je faš. predstavil kot »demobilizacija duhov« in z »retorično-nacionalistično nekulturo«, ki je bila lastnost krajevnega meščanstva, želeč ohraniti ekonomski in socialni konservatizem. Znan je faš. program »nagle raznaroditve« Slov. in Hrvatov. S. ugotavlja, da ima faš. nekaj zaslug za ekonomski dvig Istre, kar je koristilo It. in Slovanom, žal pa mu je, da it. vlade niso razumele slovan. manjšin in jim niso dale upravne avtonomije, ker so jih imele za »tuje telo« v it. državi. - S. je bil zgodovinar mednar. razsežnosti, udeležil se je številnih zgod. kongresov, med drugim mednar. kongresa zgod. znanosti v Moskvi 1970.

Prim.: Studi di storia medievale e moderna per Ernesto Sestan, I Medioevo, Il Età moderna, Firenze 1980; S. Cella, E. S., Atti e Memorie della Società istriana di Archeologia e Storia patria, XXXIII/1985, 286–88; G. Cherubini, E. S., Archivio storico italiano, 1985, disp. IV, 521–63; Ang. Ara, E. S. tra Veneti e Slavi, Rivista storica Italiana, 1986, št. 3, 757–92; Ful. Salimbeni, Picc 25. jan. 1986; Bibliografia degli scritti di E. Sestan. Gli amici e gli allievi per i suo 75° compleanno, Firenze 1973.

Zovatto