Rybář, Miloš (1896–1971)

RYBÁŘ Miloš, bančni inšpektor in društveni delavec, r. 21. dec. 1896, krščen 31. jan 1897 v Trstu, u. 14. jul. 1971 v Lj., pokop, v Laškem – Štajerska. Oče Otokar, odv. in politik (PSBL III, 260–64), mati Zinka (Terezija) Kastelic (PSBL III, 261), ded Jan (PSBL III, 260), bratje Vladimir (PSBL III, 264–65), Dušan (PSBL III, 259–60) in Miran (gl. čl.). V Trstu obiskoval nem. realko, pred koncem šolanja izključen iz vseh sred. š. v državi zaradi protiavstrij. delovanja. Oče je kot poslanec imel stalen dostop do c. kr. namestnika v Trstu princa Konrada von Hohenlohe-Schillingsfürsta (PSBL IV, 619) in pri njem je našel rešitev, da je sin vendar lahko maturiral, toda namestnik je svetoval, naj R. zapusti Trst. Tako ga je vpoklic k vojakom doletel 1915 v Lj. in je zato služil pri c. in kr. peh. polku št. 17. Na tirolski fronti je bil ranjen in se je moral dolgo časa zdraviti. 1918–19 seje kot poročnik udeležil bojev na Kor. in bil pribočnik generala Smiljanića. Bil je ujet, stražil ga je njegov nekdanji častniški sluga od 17. polka, ki mu je omogočil pobeg. Družina se je ta čas že preselila v Lj. in na Bled in po rapalski pogodbi so vsi optirali za Jslo. R. je študiral na Dunaju na Visoki š. za svet. trgovino (dipl. 1922). Leta 1923 se je v Lj. zaposlil pri Narodni banki in v tej službi ostal do upokojitve. 1926 se je poročil z Andrejo (Reo) Elsbacher, hčerjo veletrgovca Konrada E. (PSBL IV, 560) iz Laškega na Štajerskem. 1936 premeščen v Maribor za pomočnika dir. podružnice NB. Napad Nemčije na Jslo je dožival kot rez. kapetan 1. razr. v Osijeku, nem. ujetništvu se je izognil s preobleko v civilno obleko. Zatekel se je v Lj., vendar po nekaj tednih odšel k sestrama v Bgd, preden so ga It. prišli aretirat. V Bgdu je stopil naprej v službo k NB, tam postal bančni inšpektor in od 1944 šef inšpektorata. 1947 se vrnil k NB v Lj. in bil naprej inšpektor do upokojitve 1959. Zaradi znanja it. (to in slov. je govoril po trž.) je bil 1952 za pol leta dir. podr. NB v Piranu. – V času vojaškega službovanja 1915 v Judenburgu se je družil s pisateljem I. Cankarjem, dalje z resničnim kadetom Milavcem in podčastnikom Avguštinom Arselinom, ki ju Cankar opisuje v nekaterih črticah in v Podobah iz sanj. Med študijem na Dunaju je bil med študenti, ki so iz Gradca prenesli tja akademsko društvo Triglav in bil tudi njegov preds. ter je tudi po dipl. ostal v starešinstvu Triglava pri Zvezi naprednih akad. starešin. V Lj. se je včlanil v športni klub Primorje in se do poroke aktivno bavil s športom (bil tudi načelnik lahkoatletske sekcije), 1926–36 pa bil funkcionar (1928–32 podpreds. centr. odb., od 1933 pa član nadzorništva). V Lj. je bilo hudo nasprotstvo med domačim športnim klubom Ilirija in klubom Prim., kjer so bili včlanjeni begunci s Prim. Da bi to nasprotstvo ublažili, so 1930 za preds. Lj. nogometne podzveze (obsegala je vso Sjo z okr. 50 klubi – zveza pa je bila za vso Jslo v Zagrebu) želeli postaviti nekoga iz kluba Prim. in za to izbrali R., ki je bil »splošno sprejemljiv«. Preds. je vodil do 1934 in si v tem času »veliko prizadeval, da bi zgladil nesoglasja v slov. nogometnem športu« (D. Stepišnik). V času službovanja v Lj. do 1936 je bil tudi član nekaterih omizij, tako je zahajal med penate h »Kolovratu« (nekaj teh članov je poznal že od vojakov, npr. Pavla Golio, Mateja Šmalca) in pa k nedeljskemu omizju pri »Slonu« (Alfred Šerko st., Niko Županič). Obiskoval je tudi svojo sorodnico Vido Novak (gl. čl.), ki je imela nekakšen »kulturni salon« in del te družbe vabil tudi k sebi na dom. V Mariboru je bil sprejet v Rotary klub kot predstavnik bančništva. V Bgdu je po odhodu nem. čet 1944 deloval v Slov. kulturno prosvetnem društvu »France Rozman«. Po vrnitvi v Lj. ni več društveno delal razen pri (Maistrovih) Borcih za severno mejo.

Prim.: Krst. knj. žup. Sv. Antona Novega v Trstu, lib. XXV, pag. 18; osebni dokumenti, avtorjeva last; Jahresbericht d. deutschen Staats-Oberrealschule in Triest, 1907–08 – 1913–14; Športni list 10. apr. in 31. maja 1930 s 3 si. ; 50 let ustanovitve vodstvene nogometne org. na Slov. (ur. D. Stepišnik), Lj. 1970, 26 s sl. ; (E. Bergant:) Prve svečke žoge pri nas, Radar št. 173 (dec. 1990), 107–28 z 2 sl. ; I. Cankar, Zbr. delo, Lj. 1975, 363–64.

Ry