Ruzzier, Fabio (1953–)

RUZZIER Fabio, športnik, r. 21. jan. 1953 v Lonjerju pri Trstu v kmečki družini Trčevih. Oče Aldo (u. leta 1972) je bil kmet, mati Marija Gombač, gospodinja. Osn. š. na Katinari (1959–63), niž. sred. š. prav tam (1964–66). V Trstu je nato obiskoval še profesionalno it. š. CIFAP (1967–68). 1969 se je zaposlil kot avtoelektričar. Od 1971 do 1974 je bil privatni avtoprevoznik. 1975 se je zaposlil pri ZTT (Prim. dnevnik) kot nočni šofer, po nekaj letih pa kot špediter, oddelek, kjer je uslužben še danes, čeprav je 1991 po znanih spremembah pri ZTT prestopil k podjetju EDIGRAF. – R. je pričel z lahko atletiko 1968 pri ŠZ Bor iz Trsta, kjer se je pod vodstvom Vojka Cesarja ukvarjal predvsem z mnogoboji (najprej kot mladinec z osmerobojem, nato pa kot član z deseterobojem). Od 1973 do 1975 je tekmoval pri tržaškem CUS-u, nakar je pri vaškem klubu Adria, ki se je tedaj ukvarjal le s kolesarstvom, ustanovil atletski odsek, kjer je bil tako atlet kot trener. Zaradi hujše poškodbe desne rame (izpah) se ni mogel več ukvarjati z deseterobojem, zato je od 1976 do 1981 pretežno skrbel za društveni naraščaj, ki mu je v desetih letih delovanja prinesel številna in velika zadoščenja, saj se je pod njegovim vodstvom pri društvu z atletiko ukvarjalo čez 100 mladih iz Lonjerja, Katinare, Rocola in Rovt, vasi, kjer društvo deluje, poleg tega pa so k društvu pristopili tudi številni mladinci iz dolinske občine in iz mesta. 1976 se je poročil z domačinko Vlasto Čok, ki mu je 1977 povila prvorojenčka Gorana, 1979 pa še hčer Tjašo. – R. se je pričel ukvarjati s hitro hojo leta 1981, ko je pri Sv. Jakobu 24. jul. 1981 prvič startal na tekmi v hitri hoji in bil po cilju tekme na 5 km – diskvalificiran. To ga ni odvrnilo od discipline, ampak ga je le spodbudilo in se je trmoglavo odločil, da nadaljuje po izbrani poti. Že naslednje leto se mu je obrestovalo, saj je v 17 tekmah 7 krat zmagal in 20. jun. 1982 osvojil v Bazovici drž. naslov na 20 km hoje za člane športne zveze UISP in po nekaj mesecih treninga že nastopil na drž. prvenstvu na razdalji 50 km in ga tudi speljal do konca. Od 1983 do 1987 je spet pristopil k tržaškemu CUS-u, kjer so ustanovili številen in močan moški odsek, manjkal pa jim je prav hitrohodec. Čeprav je bilo takrat v Trstu več boljših in predvsem mlajših hitrohodcev, je vodstvo društva sklenilo zaupati prav R. To se jim je nato tudi obrestovalo, saj je R. pričel že tisto leto premagovati vso dežel. konkurenco, zmagal je dežel. naslov, na 18 tekmah zmagal 8 krat in pričel nastopati tudi zunaj dežel. meja (Reggio Calabria, Benetke, Cremona, Saronno, Porto S. Giorgio, Cascina in Ostia). 1984 je bilo zanj precej kritično, saj se zaradi zimske poškodbe ni uspel primerno pripraviti, kljub temu je v 13 tekmah 6 krat zmagal, poleg tega je v Paviji osvojil na 5 km drž. naslov CUS, v Vidmu pa še deželnega. Naslednje leto (1985) je bilo v znaku velikega kvalitetnega skoka, saj je pod vodstvom novega trenerja iz Neaplja izboljšal vse osebne rekorde, v 18 tekmah zmagal 6 krat, bil 2. na drž. finalu za društva v kraju Cattolica ter postavil nove dežel. rekorde, najprej v S. Vitu al Tagliamento na razdalji 20 km, nato na trž. stadionu Grezar še okt. na prestižni razdalji 50 km (poleg razdalj na 30 km in dvourni hoji). 1986 je v 16 tekmah zmagal 5 krat, spet za več kot 2' izboljšal rekord na 20 km, predvsem pa prvič nastopil zunaj drž. mej, in sicer 2. nov. 1986 na znanem newyorškem maratonu. Tu se je v množici 22.000 tekmovalcev uvrstil med hitrohodci na odlično 5. mesto in le napaka organizatorjev (ki so ga napačno vpisali kot tekača) ga je prikrajšala za veliko medn. priznanje. – Naslednje leto (1987) je bilo v vrstah CUS-a gotovo najuspešnejše, saj je prvič v karieri zmagal na tujem (v švicarski Lausanni), na tamkajšnjem Grand Prixu (razdalja 20 km). Na 19 tekmah je zmagal 7 krat, predvsem pa je 23. maja v Trstu dosegel nov absolutni dežel. rekord na klas. razdalji 10 km (43'08"4), na drž., zimskem prvenstvu je v Firencah zasedel 9. mesto na 25 km, mesec kasneje je bil spet 9. v Rimu na razdalji 35 km, konec leta v Ascoliju pa 10. na drž. prvenstvu na najdaljši razdalji 50 km z rekordnim časom 4. 16'08". – L. 1988 je prestopil k rimskemu klubu Centro Lazio, za katerega tekmuje še danes. Prestop k temu društvu mu je končno omogočil nastopati tudi zunaj It., in res je že prvo leto nastopil v Španiji, Švici, Avstriji, Poljski ter spet v New Yorku. V skupno 20 tekmah je zmagal 6 krat, prestižne pa so njegove zmage v Zürichu z novim rekordom (na 20 km v 1.28'30"), 8. mesto na drž. prvenstvu Indoor na 5 km v Firencah, spet 8. mesto na zimskem prvenstvu (25 km) v Firencah, 8. mesto na prvenstvu 50 km v Molfetti z rekordnim časom 4.07'12", 3. mesto na avstrij. prvenstvu v Spittalu ter končno 7. mesto na newyorškem maratonu, kjer je premagal vso it. elito. – Leto kasneje mu ni uspelo izboljšati osebnih rekordov, je pa spet zmagal v Zürichu, jul. pa je bil spet prvi v švicarskem kraju Origlio - na razdalji 20 km. To leto je obenem prvič nastopil v Franciji (v Parizu je zasedel 4. mesto) ter na Madžarskem, kjer je bil v Bekescabi 9. na tamkajšnjem tekmovanju Schweppes Kupa z močno konkurenco odličnih atletov iz Vzhodne Evrope. To leto je zasedel tudi doslej najboljšo uvrstitev na D. P., in sicer je bil 6. na 50 km. - Leto 1990 je bilo leto velikih zmag, saj je najprej zmagal v Parizu, teden kasneje v Zürichu (tretjič zaporedoma), nato pa še v nemškem Delmenhorstu. Poleg Nemčije je to leto prvič nastopil tudi na Čehoslov., kjer je bil v kraju Češka Lipa 2. na 20 km ter 3. na 5 km, in pa v Jsli, kjer je bil na republ. prvenstvu v Postojni 3. na 20 km. Omeniti gre še 3. mesto na mednar. tekmovanju v Barceloni (Španija), 5. mesto v Spittalu na avstrij. prvenstvu ter 6. mesto na mednar. klas. tekmi Roma-Castelgandolfo. – Leto 1991 je prineslo R. prvi absolutni drž. rekord, in sicer na razdalji 10 milj, kjer je na tržaškem stadionu Grezar 16. febr. dosegel čas 1.11'16"7. Dva tedna kasneje pa je na dvakratni razdalji 20 milj (32,184 km) dosegel drugi najboljši čas v It., tokrat na stadionu švicarskega Lugana. Poleg teh rekordov je R. uspelo to leto zmagati še v španski Pollenci (Balearski otoki) na 20 km dolgi progi Intercityja. Prestižne so tudi njegove uvrstitve v Parizu (3.), madžar. Bekescabi (7.), avstrij. Tannheimu (5.), švic. Badnu (3.), na klas. rimski Roma-Castelgandolfo (4.), v hrv. Koprivnici (10. z veliko mednar. udeležbo) ter krstni nastop v SZ, kjer je v Minsku zasedel na tamkajšnjem olimpijskem stadionu Stajki najprej 2. mesto na 10 km, nato pa še 2. mesto v štafeti 3x3 km z rekordnim časom 12'34". – Naslednje leto je bilo za R. precej nesrečno, saj se je že jan. poškodoval na treningu, nato pa je imel avg. še hujšo nesrečo na delu, ki ga je prisilila za 2 meseca v bolnišnico, poleg seveda počasne rehabilitacije. Kljub temu pa je posegel po 4. mestu febr. v španski Calelli, spet 4. mesto v madž. Bekescabi, 2. mesto v Parizu, 2. mesto v beloruskem Minsku ter zmago v nem. Dresdenu. Poleg tega je prvič nastopil tudi v Litvi, kjer je v kraju Alytus potekalo tekmovanje Baltic Kup. – Leto 1993 je R. prineslo gotovo največja zadoščenja, saj je v skupno 20 tekmovanjih kar 10 krat zmagal, poleg tega pa je že v začetku sezone dosegel v švicarskem Luganu nov absolutni drž. rekord na razdalji 35 km, izboljšal je (pri 40 letih) osebne rekorde na 50 km (v kraju Alife s časom 4.06'38"), 20 km na cesti (v Zürichu - 1.28'26") ter na stezi (v Rimu - 1.29'20"6). Najprestižnejše pa so gotovo njegove zmage na Češkem, kjer je v kraju Upice potekalo Evropsko prvenstvo master na razdalji 30 km ter dvakratni svet. naslov iste kategorije na razdaljah 5 ter 20 km na svet. prvenstvu, ki je bilo okt. v japon. Mijazakiju. Poleg tega gre omeniti še 3. mesto v Slubicah (Poljska), 2. mesto v Parizu, 2. mesto v Zürichu ter krstni nastop v Luksemburgu, kjer je v močni mednar. konkurenci zasedel 7. mesto. V Parizu je 27. mar. 1994 zasedel 4. mesto, v Zürichu 2. apr. 1994 2. mesto. – Skupno je R. tekmoval v 16 različnih državah (It., Jsl., Avstr., Švica, Francija, Španija, Luksemburg, Nemčija, Čehoslov., Madžarska, Poljska, Belorusija, Litva, SZ, ZD ter Japonska. Izboljšal je 2 drž. rekorda (na 10 milj ter na 35 km) ter 7 dežel. (na 5 km, 10 km, 15 km, 30 km, 50 km, v enourni hoji ter v dvourni hoji za deželo F-JK) in 3 dežel. (na 10 milj, 35 km ter 20 milj za deželo Lacij). Osvojil je en evrop. naslov Master na razdalji 30 km (1993 na Češkem) ter 2 svet. naslova na razdalji 5 km in 20 km (1993 na Japonskem).

Prim.: Osebni podatki; PDk 12. okt. 1993; časopisna poročila ob nastopih.

Min. Pah.