Rupnik, Nande (1949–)

RUPNIK Nande, slikar in kulturni delavec, r. 29. maja 1949 v Spodnji Idriji, živi v Idriji. Oče Jože, rudarski nadzornik, mati Suzana Seljak, vzgojiteljica. Osn. š. in gimn. je obiskoval v Idriji in maturiral 1968. Študiral je na Višji š. za zdravstvene delavce v Lj. – smer delovna terapija in diplomiral 1970. Kot višji delovni terapevt se je zaposlil v Psihiatrični bolnišnici Idrija, kjer je od 1973 tudi vodja Oddelka za delovno terapijo. V letih 1975–80 je predsedoval Zvezi fizioterapevtov in delovnih terapevtov Jsl. 1987 je diplomiral še s področja organizacije zdravstvene dejavnosti na Visoki š. za organizacijske vede v Kranju. Ob rednem delu se vsa leta posveča društvenim in kult. dejavnostim ter nastopa kot organizator ali sodelavec številnih kult. prireditev v Idriji, po Sji in v zamejstvu. Od 1983 vodi Likovno skupino Idrija, ki redno razstavlja vsako drugo leto. Uveljavlja se kot fotograf, vseskozi pa ga privlačijo in zaposlujejo tista področja, ki zahtevajo smisel in veščino iznajdljivega oblikovalca. Tako je doslej oblikoval številne publikacije, vabila, plakate, diplome, kulise ob prireditvah, izkaznice, značke, grbe, društvene prapore, plakete, spominke in drugo. Uspešno se je spoprijel tudi z reliefno spomeniško plastiko in med 1980–88 izdelal enajst tovrstnih obeležij po vsej idrijski občini. Kot slikar je presegel običajno raven ljubiteljskega ustvarjanja, zlasti z domiselnim in raziskujočim upodabljanjem idrijske vedute. Najprej je izdeloval precizne perorisbe s tušem in akrilne podobe na platnu, po 1987 pa se je usmeril v novo posrečeno kombinacijo tuša in akvarela. S to tehniko je dosegel sproščenejše poteze, svobodnejši slikarski zamah, živahno barvno paleto in nove vsebinske poante na idrijsko motiviko; le-ta je pomenljivo zaznamovana z barvami idrijske zastave (barve živega srebra, zlata in cinobra) in dopolnjena z drobnimi narečnimi domislicami, komentarji in doživljajskimi zapisi. Po zgledu Ivana Seljaka-Čopiča (gl. čl.) se je R. lotil tudi zahtevnih stenskih dekoracij in v zadnjih petih letih realiziral šest monumentalnih zidnih poslikav v tehniki zgrafita (1990, hiša slovesa na pokopališču v Go-oviču in preddverje mestne hiše v Idriji; 1991, avla idrijske gimn.; 1992, sejna dvorana idrijske občinske skupščine; 1994, gasilski dom v Spodnji Idriji in nova avla Psihiatrične bolnišnice Idrija). Od 1977 je samostojno ali skupinsko razstavljal v Idriji, Spodnji Idriji, Cerknem, Tolminu, Lj., Škofji Loki, Tržiču, Cerknici, Begunjah na Gorenjskem, na gradu Snežnik, v Špetru ob Nadiži in v Leipzigu. Nagrade in priznanja: Diploma za kvaliteto dela I. Ex tempore, Tržič 1984; Odkupna nagrada I. Ex tempore, Tržič 1984; Nagrada občine Idrija za leto 1985; Odkupna nagrada III. Ex tempore, Tržič 1986; II. nagrada IV. Ex tempore, Tržič 1987; II. nagrada V. Ex tempore, Tržič 1988; Odkupna nagrada Ex tempore 19. oktober, Cerknica 1990; III. nagrada XII. Mednar. slikarskega natečaja »Podobe iz Nadiških dolin«, Špeter; Odkupna nagrada Ars moderne, Celje 1993.

Prim.: Zgibanka razstave v Idriji 20. aprila 1989, izdal Mestni muzej Idrija; osebni podatki.

Kvčč