Primorski slovenski biografski leksikon
RIJAVEC Damaz (krstno ime Jožef), redovnik in profesor teologije, r. 23. febr. 1913 v Trnovem pri Gorici. Osn. š. je opravil v Trnovem (1920–27). Po pripravnici v kapucinskem samostanu v Vipavskem Križu, je odšel v It., kjer je v letih 1929–37 v Veroni in Padovi opravil srednje šole. Bogoslovje je obiskoval v Benetkah in nato v Rimu na Gregorijanski univ., kjer je 1943 doktoriral iz teologije; na Bibličnem inštitutu je pa 1945 dosegel licenciat iz svetopisemskih ved. V kapucinski red je vstopil v Bassanu del Grappa 1930, duhovnik pa je postal v Benetkah 2. jul. 1939. Po vrnitvi iz Rima je predaval Sveto pismo stare in nove zaveze in to do 1976 na kapucinskem teološkem študiju v Benetkah, v teološkem patriarhalnem semenišču tudi v Benetkah in v Vicenzi na bogoslovni šoli za laike. Med tem časom je bil tudi v Vidmu in Padovi. Zadnja leta je spovednik v kapucinskem samostanu v Padovi kot eden naslednikov sv. Leopolda Mandiča, ki ga je osebno poznal. – P. Damaza zelo cenijo, ker je plemenit značaj in ga krasita srčna dobrota in plemenitost. Čeprav je vedno živel in delal med Italijani, je ohranil veliko ljubezen do slov. naroda in jezika.
Prim.: Osebni spomini; Družina, Lj. 28. jun. 1992 (št. 26/27).
Škerl
Komentiraj posredujte nam svoj komentar ali predlog za izboljšavo vsebine