Reven, Alojzija (1910–1989)

REVEN Alojzija, redovniško ime Iluminata, šolska sestra, učiteljica in vzgojiteljica, r. 21. jun. 1910 v Idriji, u. 4. jan. 1989 v kraju San Lorenzo, v bližini mesta Rosario v argentinski provinci Santa Fe. Oče Josip, uradnik, mati Huberta Reumüller. Stopila je v Kongregacijo šolskih sester v Mrbu, kjer je bila preoblečena 15. avg. 1929, večne zaobljube pa je naredila 16. avg. 1933. V tistih letih je red šolskih sester na poziv hrvaškega frančiškana in izseljenskega duhovnika p. Leonarda Ruškoviča razširil svoje delovanje v Argentino. Tam je bilo že od konca 19. stol. veliko hrv. izseljencev iz Dalmacije, v dvajsetih in tridesetih letih tega stol. pa je v to državo emigriralo veliko Slov. iz krajev, ki jih je 1918 zasedla It. Prva skupina sester je prišla v Arg. 1931. Matično hišo so postavile v kraju San Lorenzo, ki je znan zaradi ene izmed prvih zmagovitih bitk, ki jih je proti Špancem izbojeval arg. osvoboditelj José de San Martín. Sicer pa je v bližnjem Rosariu in širši okolici prebivalo veliko hrv. priseljencev in njihovih potomcev. Tudi precej Slov. s Primorskega se je tedaj tam naselilo. – Sestre niso delovale samo med slov. in hrv. izseljenci, ampak so veliko svojih energij usmerile v ustanovitev cele vrste šol, zavodov in zdravstvenih ustanov za domačine. Da so bile kos temu poslanstvu, jih je do 1937 prišlo iz Sje 41. V San Lorenzu so prevzele vodstvo osnovnošol. zavoda sv. Rože Viterbske. Danes je tam znana pedagoška akademija. Že 1933 so nekatere izmed njih šle v severno arg. provinco Formoso. Tam so v istoimenskem gl. mestu province ustanovile zavod sv. Izabele, ki je kasneje prerasel v učiteljišče. V kraju Las Lomitas so odprle šolo in zavod sv. Terezije Deteta Jezusa, v frančiškanskem misijonu v kraju Laishi pa so delovale med Indijanci Tobas. V mestu Formosi so prišle v stik s tedaj še živimi prvimi slov. priseljenci v Arg., ki so prišli v tiste kraje ok. 1880. 1936 so razširile svojo dejavnost v sosednji državi Paragvaj in Urugvaj. V Paragvaju so postavile misijonsko postojanko v kraju San Jose Esteros, kjer so delovale med Indijanci rodu chulupi. Danes opravljajo to poslanstvo v novem misijonu Sv. Leonarda de Escalante. Pripomniti velja, da je po njihovi zaslugi 1955 izšla prva knjiga v jeziku Chulupijcev, in sicer Moje prvo berilo oz. Yi Vatjuza K'isjaiya-nach. (Avtorica Serafina Černe; PSBL I, 231–32). V Paragvaju so odprle več šol in tudi zdravstvenih ustanov. V Urugvaju pa so ob kraju Colorado blizu Montevidea vodile prevzgajališče za zapuščena dekleta v kmetij. šoli in zavetišču Escuela Hogar Agricola. V samem Montevideu so oskrbovale dom za bolne in onemogle duhovnike Hogar Sacerdotal Monseñor Jacinto Vera in tudi ustanovile še danes ugledni šol. center Brezmadežnega Srca, ki vključuje osn. in sred. šolo – licej. – Šolske sestre so pomagale pri upravi slov. verske revije Duhovno življenje, ki jo je 1933 v Buenos Airesu začel izdajati Jože Kastelic, prvi slov. izseljenski duhovnik v Arg. Ko je uredništvo revije prevzel msgr. Janez Hladnik (PSBL I, 535–36), so pomagale tudi njemu. S Hladnikom so sestre sodelovale tudi po vojni, ko je začel delovati v San Jošé Pompeu, enem najrevnejših predelov v buenosaireškem predmestju Lanús. 1956 so štiri članice Kongregacije v tem kraju ustanovile vrtec, čez nekaj let pa se je vrtcu pridružila najprej popolna, sedemrazredna osn. šola, nato pa še sred. šola za dekleta. – S. Iluminata je prišla v Arg. 31. dec. 1934 skupaj s tremi sosestrami. 1935 je začela poučevati v zavodu sv. Rože Viterbske v San Lorenzu. Nato je 1937–45 vodila zavod Presvetega Srca Jezusovega v buenosaireškem mestnem okraju La Paternal, kjer je ob koncu dvajsetih in na začetku tridesetih let tega stol. prebivalo nekaj tisoč Slov. Šola in internat sta nastala po prizadevanjih dr. Izidorja Cankarja, tedanjega poslanika Kraljevine Jsle v Arg., izseljenskih duhovnikov Jožeta Kastelica in Janeza Hladnika ter nekaterih vodilnih mož v tedanji slov. skupnosti v Buenos Airesu, in sicer arh. Viktorja Sulčiča (PSBL III, 481–83), Viktorja Kjudra (PSBL II, 52), Franca Laknerja, Jana Kacina (PSBL II, 4–5), Avgusta Štolfa, Andreja Škrbca (PSBL III, 556–57). Zavod je bil namenjen izključno otrokom slov. priseljencev. Gojenci so zjutraj obiskovali arg. šolo, popoldne pa so pod vodstvom sester pisali naloge in se učili slov. ter verouka. V šol. l. 1943 so sestre odprle zavod tudi arg. otrokom, saj iz jsl. veleposlaništva niso več prejemale dovolj sredstev za vzdrževanje ustanove. Poleg tega je 1942 arg. min. za šolstvo odredilo, da se morajo taki zavodi odpreti za vse otroke. Internat in šola sta polagoma izgubljala slov. značaj tudi zato, ker so se Slov. večinoma že odselili iz Paternala na nove domove, ki so zrasli zlasti v mestni četrti Villa Devoto. Tu je 1938–39 nastala pobuda, da bi ob cerkvi sv. Rafaela nastala slov. osn. farna šola, ki naj bi jo vodile šolske sestre, med njimi s. Iluminata. Poskus ni uspel in šola je po dveh letih zamrla. Podobno usodo je doživela tudi slov. osn. šola v kraju El Saladillo, v predmestju Rosaria. Šola je nastala po prizadevanjih tamkajšnjega jsl. konzula Branka Rubeža, vodila pa jo je s. Alfonza Tratnik. Pouk se je začel 1938, šola pa je delovala do 1942, ker med rojaki ni bilo več dovolj zanimanja zanjo. – Omeniti velja, da je s. Iluminata postala 1935, ob ustanovitvi nove redovne province sv. Jožefa, s središčem v San Lorenzu, pokrajinska svetovalka Kongregacije. 1936–42 je bila privatna učiteljica hčere dr. Izidorja Cankarja. Potem ko je 1945 zapustila zavod v La Paternalu, je delovala v skoraj vseh zgoraj omenjenih ustanovah Kongregacije šolskih sester. Najprej je bila učiteljica in vzgojiteljica v Urugvaju in Paragvaju. V Urugvaju je npr. delovala v vzgojnem zavodu Escuela Hogar Agrícola. Najdlje, in sicer več kot dvajset let, pa je bila učiteljica in ravnateljica v zavodu sv. Terezije Deteta Jezusa v Las Lomitas v arg. provinci Formosi. Slednjič ji je opešalo srce in je morala zapustiti to službo. Vrnila se je v San Lorenzo, kjer je do smrti jan. 1989 pomagala v zavodu sv. Rože Viterbske.

Prim.: LibBapt (liber XVII), str. 146, št. 82, ž. urad v Idriji; Iz Nekrologa naših sester (1987–92), arh. osrednje hiše Kongregacije šolskih sester sv. Frančiška in Kristusa Kralja v Rimu (podatke posredovala s. Biserka Zanjkovič); Podatki iz arh. provincialne hiše Kongr. šolskih sester sv. Frančiška in Kristusa Kralja v San Lorenzu, Santa Fe, Argentina (podatke posredovala s. Kristina Levec); arh. provincialne hiše Kongr. šolskih sester sv. Frančiška in Kristusa Kralja v Trstu (podatke posredovala s. Alojzija Kutin); Internado Sagrado Corazón de Jesús La Paternal (Crónica - Kronika), 15–23, arh. Internata Presvetega Srca Jezusovega v La Paternal, Buenos Aires; Un secolo di vita. Cento anni al servizio della Chiesa. Roma 1969. Izdalo vrh. predstoj. Kongr. šolskih sester v Rimu, 271–98; S. Kodrič, N. Palac, Šol. sestre sv. Frančiška in Kristusa Kralja, Lj. 1986, 156 in pass.; I. Mislej, Slovensko šolstvo v Argentini, Slovenski koledar, Lj. 1991, 188; Ista, Slovenske šolske sestre v Južni Ameriki, Rodna gruda, jan. 1992, št. 1, Lj., 34–35; 125 let Slovenskih šolskih sester, SvSI 29. sept. 1994, št. 36, Buenos Aires.

Ir. Mislej - ab