Rybář, Jan (1833–1913)

RYBÁŘ Jan, gradbeni strokovnjak pri železnici, r. 12. dec. 1833 v Pragi, u. 28. mar. 1913 prav tam. 1848–51 študiral na praški politehniki, 1851 stopil v službo pri Južni železnici, bil najprej nameščen v Gradcu, nato v Celju (1852–53), deloval v Lj. pri gradnji tovarne za pripravo šote pri kurjenju lokomotiv in pri predelavi borovniškega mostu. 1859 je postal inženirski asistent za vzdrževanje proge na želez. postaji Gor. Ležeče, od 1860–63 v Postojni, 1863–64 v Št. Petru na Krasu (danes Pivka) in 1864–69 spet v Postojni, nazadnje kot nadzornik proge (Sektions-Ingeneur) za del proge od Rakeka do Divače. 17. okt. 1864 se je oženil z 18-letno Emilijo Mahorčič, sestro poznejšega sežanskega župana Rajmunda Mahorčiča (PSBL II, 330). V zakonu se jima je rodil sin Otokar (gl. čl.) ter hčeri Emilija in Olga. V tem času se je v službi srečaval tudi s tipičnimi problemi kraškega terena: s preskrbo z vodo in z zavarovanjem proge pred snežnimi zameti (k tem problemom se je vračal pozneje na Dunaju ter o tem predaval in pisal). 1869 je bil premeščen na ravnateljstvo Juž. železnice na Dunaj, kjer je bil predstojnik odd. za vzdrževanje in signalizacijo. 1871 je prestopil k ravnateljstvu Severno-zahodne železnice, kjer je bil najprej vodja odd. za vzdrževanje proge, nato centralni inšpektor in končno pomočnik gradbenega ravnatelja. Cesar ga je 1891 imenoval za c. kr. gradbenega svetnika, 1896 je bil upokojen in se je naselil v Pragi. Med službovanjem na Dunaju je aktivno deloval pri avstr. društvu inženirjev in arhitektov, pri tem društvu mnogokrat predaval in objavljal svoja predavanja v strok. glasilih društva. Posebej se dve tičeta naših krajev: Die Wasserversorgung der Stationen auf der Karstbahn Laibach-Triest, Wochenschrift des österr. Ingeneur- u. Architekten-Vereines, Wien VII/1882, št. 16, 133–34; št. 17, 141–44; Ueber die gegenwärtig im Gebrauche stehenden Mittel zur Freihaltung der Bahn bei Schneestürmen, Wochenschrift... XIII/1888, št. 19, 189–194; št. 20, 198–202. Razen v to revijo je pisal še v Zeitschrift des österr. Ingeneur- u. Architekten-Vereines na Dunaju, poleg že omenjenih člankov še 1869 o snežnih zametih na Krasu, 1879 o predelavi šote z Ljubljanskega barja (poleg številnih drugih predmetov, ki pa ne obravnavajo naših krajev), dalje v Organ f. d. Fortschritte im Eisenbahnvesen in v Röllovo železn. enciklopedijo. Ko se je naselil v Pragi, je deloval v češkem društvu inž. in arh. (postal tudi častni član tega društva) in pisal v njihovo glasilo Technickij Obzor, med drugim 1901 tudi o bohinjski progi kot drugi želez. povezavi s Trstom. 1908 je postal častni doktor češke tehnike v Pragi. Odlikovan z zlatim križem za zasluge s krono. - S slov. ozemljem je ostal povezan tudi po odhodu iz naših krajev, ne samo zato, ker je bila njegova žena Slovenka, temveč je še vedno spremljal dogajanja na Prim. Njegova personalna mapa v Prometnem arh. na Dunaju ima podatek, da poleg češč. in nemšč. obvlada tudi slov. Nekrolog v E poudarja, da je bil R. do smrti naročen na ta list in da je vanj tudi dopisoval s področja svoje stroke, žal članki niso ugotovljivi, ker niso podpisani. Od njegovih otrok sta se hčeri poročili s Čehoma in se vključili v tamkajšnje življenje, sin Otokar pa se je naselil na Prim., se poročil s Slovenko in aktivno delal v slov. polit. življenju (gl. čl.).

Prim.: Personalna mapa v Österreichisches Staatsarchiv-Verkehrsarchiv, Wien; Personal-Schematismus aller Österreichischer Eisenbahnen (Eisenbahn - Schematismus für Österreich-Ungarn) 1868–1896/97; E 30. mar. 1913, str. 3, 11; 3. apr. L, str. 2; Ottuv slovník naučny XXII, v Praze 1904, 392–93.

Ry