Primorski slovenski biografski leksikon

RUTAR Matevž, tigrovec, borec NOBJ, r. 18. sept. 1904 v Zagorju pri Pivki. Oče Jurij, gozdni čuvaj, narodno zaveden, prijatelj očeta Viktorja Bobka, ki je bil ustreljen 15. dec. 1941 na Opčinah, mati Marija Marinčič. R. je bil izučen čevljar, a zaradi gosp. krize in zapostavljanja Slov. pod faš. režimom ni mogel urediti lastne čevljarske delavnice, zato je moral iskati le priložnostno zaposlitev; le eno leto je bil stalno zaposlen pri lesnem podjetju Al. Urbančiča na Baču. R. je začel delati v ileg. organ. TIGR že 1926 in z njim Loj. Valenčič z Bača, ustreljen na Bazovici 6. sept. 1930, Jož. in Jak. Vadnjal, Fr. Česnik iz Zagorja, Jan. Penko iz Koč, Gašp. Slavec in Tom. Smrdel iz Selc, Fr. Kruh iz Šembij, Jos. Kukec iz Postojne idr. R. je sodeloval v TIGR-u do 1940, ko je bil mobiliziran z gasilci v vojsko. Bil je koordinator dejavnosti TIGR-a, sprejemal od oboroženih trojk (D. Zelen, T. Černač, Jos. Kukec, Fr. Fortunat, Just Godnič, Ferdo Kravanja in še nekateri) ileg. antifaš. tisk in orožje, ki so ga ponoči iz Jsle prinašale na določena mesta v bližini vasi Bač, Palčje, Trnje, Koritnica, Volče. Vodil je sestanke z vodji tajnih celic po vaseh na področju med Postojno in Brkini, skrbel za redno razdeljevanje liter. celicam in jo tudi sam nosil celicam v Trnje, Košano, Staro Sušico, Ilir. Bistrico, Topolec, Knežak, Bač, Pivko idr. S Fr. Česnikom iz Zagorja je pomagal Ant. Oblaku, strojniku pri podjetju Urbančič, izdelovati peklenske stroje, ki so jih bazoviški junaki položili 5. jan. 1930 na svetilnik Zmage in 10. febr. 1930 v ured. faš. dnevnika Il Popolo di Trieste. Sodeloval je z obtoženci prvega in drugega trž. procesa, zlasti z Vek. Špangerjem, obsojen 5. sept. 1930 na 30 let zapora, in V. Bobkom iz Ilir. Bistrice, ustreljen na Opčinah 15. dec. 1941. R. so faš. oblasti kot prostovoljca domačega gasilskega društva mobilizirale na Reko, nato premestile na Sicilijo, po enem letu 23. mar. 1941 spet na Reko, maja 1941 na Sušak, kjer se je povezal z OF, zbiral denar in drug material za part., s tovariši gasilci izvedel mnogo sabotaž, uničevali voj. material, zlasti ga mnogo zmetali v morje in sabotirali gašenje part. požigov ipd. Ponovno je bil prestavljen v Genovo zaradi gašenja požarov in reševanja ljudi izpod ruševin po bombardiranjih. Po padcu faš. in kapitulaciji It. se je takoj vrnil iz Genove domov in se vključil v NOVJ ter bil kot dober poznavalec terena dodeljen organiziranju brkinske brigade na Mašunu. Po part. umiku zaradi premočnega nem. napada na področje Mašuna se je vrnil v Zagorje in opravljal naloge in dolžnosti terenca na področju Pivke do 25. jan. 1944, ko ga je Gestapo aretirala in ga po pretepanju po zaporih internirala v Nemčijo. - Po osvoboditvi se je vrnil iz internacije in se najprej zaposlil pri Gozdnem gospodarstvu Postojna, nato pri lesnem podjetju Javor v Pivki, kjer je bil imenovan za dir. Tozd Javor-Bač, slednjič je kot dir. vodil tovarno stolov na Baču do upokojitve 1959. Po upokojitvi se je oženil in živi na Baču.

Prim.: Osebni arhiv; Bistriški zapisi 1984, št. 2, 85.

Rut.

Rutar, Tone: Rutar, Matevž (1904–?). Slovenska biografija. Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Znanstvenoraziskovalni center SAZU, 2013. http://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi944910/#primorski-slovenski-biografski-leksikon (24. november 2024). Izvirna objava v: Primorski slovenski biografski leksikon: 13. snopič Rebula - Sedej, 3. knjiga. Ur. Martin Jevnikar Gorica, Goriška Mohorjeva družba, 1987.

Komentiraj posredujte nam svoj komentar ali predlog za izboljšavo vsebine