Rutar, Ludvik (1905–1986)

RUTAR Ludvik, prosvetni delavec, r. 21. avg. 1905 na Grahovem ob Bači, u. 1. okt. 1986 v Lescah pri Bledu. Oče Anton, kmetovalec, trgovec in gostilničar, mati Marija Pipan, gospodinja, oba doma z Ljubinja. Osn. š. je obiskoval v rojstni vasi, po vojni je šel na pripravnico v Tolmin in tam 1920–24 dovršil slov. učiteljišče, učit. maturo pa je 1924 moral opraviti v Vidmu v it. 1924–25 je učiteljeval v Lepeni in krajši čas še v Kredu pri Kobaridu; od avg. 1925 do jun. 1926 je služil vojaški rok, najprej v šoli za rezerv. oficirje v Turinu, v četi pa še v Pulju, Vidmu in Kobaridu. Po končani vojaščini je bil 1. febr. 1927 nameščen kot učitelj na Reki pri Cerknem, a kmalu odpuščen, ker je odklonil vpis v faš. učit. organizacijo (ANIF). Ostal je brez zaposlitve doma, kjer so ga faš. in karabinjerji hoteli onemogočiti; pripravili so mu nevzdržno vzdušje, zvrstile so se intrige in ovadbe proti njemu, najbolj jih je bodel njegov čin rezervnega podporočnika. Trikrat je moral na zaslišanje pred vojaško komisijo v Gor., ki je obravnavala prvič 5, drugič 8, tretjič 14 ovadb proti njemu. Grozil mu je policijski pregon, zato je 28. jun. 1928 emigriral v Jslo, kjer je zaprosil za učiteljsko službo in jo dočakal komaj 2. jan. 1930. V stiski je za samo hrano in stanovanje sprejel službo pri lesnem trg. na Dovjem; od začetka jul. 1929 je delal pri lj. gradbenem podjetju Probuda kot delovodja pri cestnih delih Dovje-Hrušica; v začetku jan. 1930 je komaj dobil službo kontrak. učit. v Zabukovju nad Sevnico, razpotegnjeni hribovski vasi, oddaljeni 16 km od Sevnice. Tu je poučeval nad tri leta, v tem času je na lj. učiteljišču opravil dopolnil, izpit k it. maturi in strok. izpit. V apr. 1933 je bil premeščen na osn. š. v Lesce. Z ženo Pavlo, roj. v Cerknem kot deseti in hkrati najmlajši otrok v ugledni Štucinovi družini, sta v Lescah zasnovala družino, kasneje si postavila tudi dom. - Razen v ožjem šol. delu je R. v Lescah deloval v ljudski prosveti kot igralec, režiser, član orkestra, pevovodja otroškega in mladinskega zbora, posebno aktiven je bil pri Sokolu. Ob hitlerjevskem napadu na Jslo je od 7. do 12. apr. 1941 šel s Soško legijo do Karlovca, kjer se je pohod končal, ker so ustaši onemogočili že prvemu transportu legionarjev pot po Hrvatski. Vrnil se je v Lesce k družini, kjer ga je 7. maja gestapo aretiral, mesec dni je bil zaprt v Begunjah, nato v Škofovih zavodih v Šentvidu nad Lj., 7. jul. so njega in družino izgnali v Srbijo, v Smederovsko Palanko. Tu so preživljali težka leta. Smed. Palanka je bila osvobojena 15. okt. 1944. R. je bila poverjena uprava večjega skladišča poljskih pridelkov (za vojsko). Po vojni se je družina vrnila v Lesce in R. se je spet spoprijel s šol. delom in bil tudi zunaj šole vsestransko angažiran. - Glavni odbor OF je pozval učiteljstvo na Prim., tako v cono B kot v cono A. R. se je takoj javil in že 10. okt. 1945 prevzel upraviteljske posle na osn. š. v Tolminu (v coni B). Kot vodja nekakšne osrednje osn. š. v okraju je mnogo pripomogel, da so po več kot dveh desetletjih znova zaživele slov. šole na Tolminskem. Deloval je tudi zunaj šole, delo se je takrat še bolj prepletalo, delovna področja prekrivala: režiral je igre s šol. mladino, organiziral predavanja in predaval, osnoval Zvezo šol. zadrug, sodeloval pri sindikatu in drugih družbenih organizacijah, bil vodja obrtne nadaljevalne šole za učence v gospodarstvu, sodeloval pri jezikovnih in drugih tečajih in seminarjih, velik je bil njegov delež pomoči pri šol. razstavi v okviru Razstave dela v Tolminu ob koncu poletja 1947. Njegovo ljudskoprosv. delo je segalo v sosednje vasi, na skrbi je imel zlasti rodno Grahovo, kjer je režiral več iger. V Baški grapi so takrat snemali film Na svoji zemlji, enega izmed vaških očancev v skupini je v filmu predstavil prav R. Po priključitvi Prim. Jsli se je R. vrnil iz Tolmina k družini v Lesce, kjer je nadaljeval delo v šoli in ljudski prosveti. 1952 je bil imenovan za upravitelja šole in jo vodil do upokojitve 1965. Za svoje plodno delovanje je prejel razna priznanja, med drugimi: srebrno značko Zveze Svobod, srebrno značko Plan. zveze, Red dela III. stopnje. Po upokojitvi je bil šest let preds. DU Lesce, organiziral je izlete upokojencev po Sji, Jsli in v tujino.

Prim.: Osebni podatki; Odsek za zgod. pri NŠKT, biografski podatki.

M. Pah.