Primorski slovenski biografski leksikon
RUTAR Anton, duhovnik, r. 11. jun. 1826 v Prapetnem pri Tolminu, u. 25. mar. 1875 v Volčah. Oče Anton, kmet, mati Marija Janež, hišno ime Čadržani. Gimn. je z odličnim uspehom končal v Gor., kjer je nato študiral bogoslovje. Posvečen je bil kot tretjeletnik 22. sept. 1849. Služboval je najprej kot pomočnik pri Sv. Luciji (Most na Soči), nato v Podbrdu in od 1870 dalje v Volčah. Bil je edini duhovnik na Gor., ki se je taborskega gibanja udeležil kot govornik. Na taboru v Tolminu 1. maja 1870 je govoril v prid ustanovitve osemrazredne meščanske š. v Tolminu. SN (12. maja 1870) je o njegovem nastopu zapisal: »Takih govornikov, ki znajo tako popularno govoriti, bi nam trebalo na taborjih.« Nekaj dni (3. mar. 1875) pred R. je umrl šebreljski župnik Anton Kacin, ki je bil poleg treh briških duhovnikov (Alojz Fabjani, župnik v Medani; Andrej Juh, vikar v Dolenjah; Josip Mašera, vikar v Štmavru) član odbora za pripravo briškega tabora (1869), v odboru za šempaski tabor (1868) pa je bil Andrej Žnidarčič. V nekrologu ob R-evi smrti je pisalo, da je »delal dolgo let za duševni blagor svojih ovčic in v korist slovenskega naroda, čigar zvesti sin je bil do svojiga zadnjiga zdihljeja!« (Glas 9. apr. 1875).
Prim.: N 26. jan. 1870, 30; Glas 12. mar. 1875; 26. mar. 1875; 9. apr. 1875; FoliumGor 1875, 64; GorLTk 1974, 58.
B. Mar.
Komentiraj posredujte nam svoj komentar ali predlog za izboljšavo vsebine