Rutar, Anton (1901–1996)

RUTAR Anton (Tone), učitelj, tigrovec, publicist, r. 29. nov. 1901 v Čadrgu (Tolmin), kjer je med obema vojnama potekala po vrhovih drž. meja med It. in Jslo. Kmečka starša, oče Andrej in mati Marija Jug, sta vzgojila enajst otrok. Tone je po končani osn. š. v Čadrgu še dve leti in pol doživljal najstrahotnejšo šolo na svetu, ko je z domačega praga gledal v hrbet avstr. fronti na Mrzlem vrhu, oddaljeni v zračni črti 3 km, in na Slemenu, oddaljeni 4 km. 1919 je prišel v Tolmin na pripravnico, nato na učiteljišče, kjer je maturiral 1923. Pred koncem študija je moral odslužiti kadrovski rok v Veroni, najprej na š. za rezervne oficirje, iz protesta proti fašizmu je iz š. izstopil in doslužil voj. rok kot navaden vojak, zato so mu delali sitnosti pri maturi. V oficir. š. je bil z njim revolucionar, pesnik in pisatelj Ivo Grohar, s katerim sta snovala protifaš. celice. R. je v letih 1923–28 poučeval na Tolminskem (Temljine-Loje, Porezen, Krn) in Vipavskem (Otlica, Kamnje), dopisoval v prim. časopise, bil zaupni razširjevalec slov. legalnega in ileg. tiska, poučeval slov. jezik ileg. v š. in v družinah. 1925 je sodeloval v ileg. učit. polit.-ekonom. krožku na Kobariškem. 1925–28 v ileg. dijaš. počitniških tečajih v Krnu, Lazni, Cvetrežu, jul. 1928 pa na tajnem učit. sestanku na Kolovratu. Za slov. dokumentacijo je zaupno zbiral podatke o delovanju ileg. š. na gornjem Vipavskem. Z letom 1926 je ustanavljal ileg. celice, ki so širile protifaš. dejavnost, pošiljale anonimna grozilna pisma faš. ovaduhom in plačancem. - V jeseni 1928 je bil premeščen v Paglieto (Abruci). 1. sept. 1928 je obiskal San Felice Slavo, kasneje preimenovan v San Felice del Littorio, danes pa v San Felice del Molise. Tu živijo apeninski Hrvatje, pribegli v 15. stol. pred Turki. Njegovo narodno buditeljsko dejavnost med Hrvati so mu preprečili z aretacijo, začeli so ga policij. nadzorovati in ga kmalu premestili globlje v apeninske gore, v Lamo dei Peligni. V jeseni 1929 se po počitnicah ni več vrnil v Abruce, pustil je učit. službo in se ves posvetil ileg. protifaš. dejavnosti v okviru organizacije TIGR. 1928 je organiziral miniranje mostu čez Sočo pri Volarjih in poslopja it. gimn. v Tolminu, povezoval Tolminsko z Gor., Trstom in čez mejo s člani TIGR v Jsli; s tigrovci je pogosto vodil nočne sestanke. Po vrnitvi iz Abrucov je postal član eksekutive organizacije TIGR Trst, določen za delo na Goriškem. Da se je izognil polic. zasledovanju, se je umaknil na Tolminsko. Rutarjevi v Čadrgu so bili vsi po vrsti vpleteni v ileg. dejavnost, zlasti s širjenjem protifaš. literature in s sodelovanjem pri vodenju protifaš. čez mejo. Tone je pod senom v domači kleti uredil bunker, namestil pisalni stroj in ciklostil, razmnoževal letake in glasilo Upornik, ki ga je urejal Tone Majnik iz Volč. Ker je bil bunker mimoidočim faš. le preveč izpostavljen, je R. pripravljal skrivališče razmnoževalne tehnike v neki votlini. 10. apr. 1930 je bil aretiran. Faš. posebni tribunal v Rimu je R. sodil 5.-6. dec. 1931 v 30-članski skupini slov. protifaš.; obsodil ga je na deset let strogega zapora. Po petih letih ječe (Regina Coeli, otoček Nisida, Volterra, Padova, Fossano) so ga zaradi amnestije izpustili; vrnil se je v Čadrg, kjer je bil pod strogim polic. nadzorstvom, a je kljub temu stalno sodeloval v organ. TIGR v It. in Jsli, skrbel za kurirsko mrežo in imel ileg. slov. šolo. 10. jun. 1940 so ga aretirali in odvedli v koncentr. tab. Isernia (Campobasso), pozneje so ga kazensko premestili v Montalbano (Firenze), po padcu faš. je bil v bolnišnici v Firencah, sestra ga je s pomočjo RK spravila končno k sebi v Lj., kjer se je povezal z OF, bil je izčrpan in nov. 1944 operiran. - Poleti 1945 je nastopil učit. službo v Nabrežini, kjer je sodeloval v SIAU (OF), sindikatu, pev. zboru, pri številnih demonstracijah v Trstu, organiziral šol. prireditve in večerne tečaje za odrasle. 1946–47 je poučeval v Gorenjem Polju, ustanovil v Anhovem PD, ljudsko in šol. knjižnico. V Gorenjem Polju je deloval v raznih organiz., prirejal šol. veselice s proslavami, režiral igre, vodil šol. kuhinjo in večerne tečaje za odrasle. Zaradi delovanja med ljudstvom ga je ZVU dvakrat aretirala, 8. jan. 1947 je bil pogojno obsojen na 3 mes. zapora. 1948–61 je poučeval v Čepovanu, Čezsoči, na Grahovem ob Bači in v Smastu; na teh šolah je organiziral šolske kuhinje, vodil večerne tečaje, režiral igre; v Smastu je vodil dela za adaptacijo dvorane za prireditve in tudi polit. deloval. Pred upokojitvijo 1964 je bil tri leta vzgojitelj v Dij. domu v Novi Gor., po upokojitvi je deloval v DU. Tudi tedaj še ni miroval: lotil se je važne naloge - posvetil se je zbiranju gradiva za zgod. organ. TIGR na Prim. Zavedel se je, da nekaterih stvari ni mogoče prenašati na poznejše čase: stebri tigrovstva umirajo iz dneva v dan, imeti pa moramo njihova pričevanja o odporu proti faš. in raznarodovanju. - V PDk, PrimN in PrimSreč je R. objavil nad 100 nekrologov tigrovcev, nad 10 daljših zapisov, v PSBL nad 40 biograf. enot o tigrovcih, v pripravi jih ima še okoli 50; za Bistriške zapise je oddal daljši sestavek o organiz. TIGR. Po upokojitvi je nad deset let obiskoval po tolm., gor., briš., vipav., kraš., pivš., brkin. vaseh številne tigrovce, od katerih jih je že mnogo pomrlo, in zbral okoli 1000 popisov. V TolmZb 1975 je objavil Kratek pregled delovanja ilegalne organizacije TIGR na Tolminskem 1927–40, v Bistriških zapisih 2 pa razpravo Krivične trditve o vodstvu TIGR (Ilir. Bistrica 1984). - Po vrnitvi iz ječe, ko je bil interniran v domači vasi, se je poskušal z amaterskim kiparstvom; izoblikoval je nekaj doprsnih kipov in reliefnih portretov. Na Tolminski razstavi osvoboditve 1947 je razstavil več eksponatov, med njimi relief Mati peče kruh. - Odlikovan je bil z redom dela III. stopnje.

Prim.: Osebni podatki; J. P., Zgleden prosv. delavec, SPor 6. apr. 1957; And. Šavli, Bogat prispevek k zgod. tigrovstva na Goriškem, PrimN 17. okt. 1975; Fr. Bizjak, 75. rojstni dan T. Rutarja PDk 16. dec. 1976; Isti, A. R. 75-letnik, PrimN dec. 1976; Aula IV, ZTT 1970.

A. Šavli