Rustja, Franc (1916–2005)

RUSTJA Franc (Franjo), vojak, r. 20. jan. 1916 v Trstu (pri Ferlugih v Rojanu), živi v Lj. Oče Franc, železničar, mati Marija Grilanc. 1923 je oče optiral za Jslo in družina se je nastanila v Mrbu. Tu je končal osn. š. in realno gimn. (1937). Tega leta se je vpisal na Vojno pomorsko akademijo v Dubrovniku in jo po krajšem šolanju končal maja 1940. Razporejen je bil kot poročnik korvete na križarko Dalmacija in na njej v Boki Kotorski dočakal kapitulacijo Jsle. Vrnil se je v Mrb in 22. jun. 1941 zbežal v Lj. Nekaj dni za tem so družino izgnali v Bosansko Kostanjevico. V Lj. se je v dijaškem domu preko nekdanjih gimn. sošolcev povezal z OF. Pri ilegalnem prestopu meje pri Šentvidu so ga Nemci ujeli in zaprli v kranjske zapore. V Begunjah mu niso mogli ničesar dokazati in nov. je bil izpuščen in vrnjen nazaj v Lj. pokrajino. Ob raciji za Bežigradom febr. 1942 so ga aretirali It. in odpeljali v Gonars, nato v Padovo, od koder se je apr. 1943 vrnil v Lj. in 8. maja 1943 stopil kot borec v Tomšičevo brigado. Kmalu je postal načelnik 4. bataljona Tomšičeve brigade, nato pa načelnik štaba te brigade. Po kapitulaciji It. je prešel v Gradnikovo brigado in se z njo kot načelnik štaba vrnil na Prim. Poleti 1944 je postal načelnik operat. odd. 30. divizije, kmalu nato pa načelnik štaba 30. divizije in pozneje načelnik operativnega odseka IX. korpusa in na tem položaju vodil 30. divizijo in udarni bataljon 30. in 31. divizije na Trst. Po osvoboditvi Trsta je bil imenovan za komandanta mesta Tržič (Monfalcone), nato pa za komandanta Vipavskega vojnega področja. Nov. 1945 je bil premeščen v Jsl. vojno mornarico in jan. 1947 poslan na šolanje v SZ na Višjo vojno pomorsko akademijo Vorošilova, ki pa je zavoljo Informbiroja ni končal in se avg. 1948 vrnil v domovino. Po vrnitvi je bil imenovan za glavnega inšpektorja vojne mornarice. 1951 je bil postavljan za komandanta 6. divizijona rušilcev, 1954 pa za načelnika Vojno-pomorskega centra v Pulju. 1958 je končal Višjo pomorsko akademijo v Splitu in postal komandant cone za srednji Jadran, 1960 komandant flotilje v Šibeniku, 1961 načelnik mornariškega inštituta za oborožitev v Zgbu in 1962 načelnik mornariško-tehnične službe v Mornariški upravi pri Zveznem sekretariatu za Narodno obrambo. Upokojen je bil 1974 s činom viceadmirala. Tudi po upokojitvi je delal kot svetovalec za pomorstvo v republiškem komiteju za promet in zveze v Lj. Ilegalno ime Čanči.

Prim.: L. Jakomin, Življenje - posvečeno morju, Ob 60-lelnici Franca Rustje-Čančija, PrimN 16. api. 1976 s sl.; osebni podatki; Kojeko 2, 915; S. Peterlin-Vojko, Med Triglavom in Trstom, Lj. 1963, 112, 559.

Stres