Russi, Ljudmila (1944–)

RUSSI Ljudmila, roj. CVETEK, prof. in kult. delavka, r. 25. jun. 1944 v Srednji vasi v Bohinju, živi v Piranu. Oče Ivan Bečaj iz Žilc nad Cerknico, kmet, mati Frančiška Cvetek iz Sred. vasi, gospodinja. Osn. š. v domači vasi, nižja gimn. v Postojni, petletno učiteljišče v Kopru z maturo 1964, Filoz. fak. U v Lj., kjer je diplomirala 1969 iz slov. jezika s knjiž. (A) in it. jezika s knjiž. (B) z diplomsko nalogo Kozakova lektura Prežihove novele Greh na odoru in ob njej nekaj značilnosti Prežihovega jezika in sloga. Zanjo je dobila Prešernovo nagrado za študente. Po diplomi se je zaposlila na gimn. z it. učnim jezikom v Piranu, kjer je devet let poučevala slov. jezik s knjiž. Učno obveznost na gimn. je prva leta dopolnjevala s poučevanjem slov. v višjih razr. osn. š. z it. učnim jezikom v Piranu, od 1972 pa z lektorskim delom na Filoz. fak. v Trstu. Po izvolitvi v naziv lektorja za slov. jezik 1978 se je prijavila na razpisano mesto na Filoz. fak. v Lj. in od akad. leta 1978/79 dela kot njen lektor na Filoz. fak. v Trstu. Tu vodi posebej tečaje za študente slov. narodnosti in posebej za it. začetnike. V študijskem letu 1979/80 je na prošnjo Dežel. inštituta za zgod. osvob. gibanja v F-JK poučevala tudi nekaj sodelavcev te ustanove, ker jim je znanje slov. jezika potrebno pri njihovem raziskovalnem delu. V letih 1977, 1979, 1981 in 1984 je predavala tudi na poletnem seminarju slov. jezika, liter. in kult. v Lj. Poučevanje je vsa leta dopolnjevala z drugimi dejavnostmi na pedag.-didakt. področju: predavala je učiteljem slov. jezika v Kopru in Piranu; sodelovala pri sestavi slov. berila za 3. in 4. razr. sred. šol z it. učnim jezikom; bila je član komisije, ki je oblikovala učni načrt za slov. kot jezik okolja v šolah z it. učnim jezikom v Sji. V Trstu je imela nekaj predavanj na dopolnilnih tečajih za prof. slov. na višjih sred. šolah v Trstu in Gor. 1986 je delala v skupini, ki je pripravljala predlog za spremembo učnega načrta za slov. jezik v prvih dveh razr. višjih sred. šol v It. - Strok.-raziskovalno delo: sodelovala je pri dialektoloških raziskavah v Istri in se v zvezi z njimi udeležila X. kongresa it. dialektologov v Firencah. Iz zanimanja za študij kontrastivne slovnice je sodelovala pri obsežnejši raziskovalni nalogi Izražanje z it. in slov. glagolom (pri Raziskovalni skupnosti Sje). 1982 se je udeležila X. kongresa Slavističnih društev Jsle v Strugi, kjer je v svojem prispevku nakazala nekaj metodičnih smernic za učenje slov. it. govorečih. V širše razpravljanje o živi jezikovni problematiki se je vključila predvsem z jezikovnimi pogovori na R Koper in z več cikli oddaj Naš jezik na R Trst A. Od jan. 1987 dela v jezikovni posvetovalnici pri NŠK v Trstu. Ukvarja se tudi z lektoriranjem in prevajanjem strok. in poljudnostrok. tekstov iz it. v slov. Pripravila je it. del slovarja za dopolnjeni ponatis učbenika Hermine Jug-Kranjec Slovenščina za tujce. - Natisnjene razprave: Furlanski lingvistični atlas, JiS 1972/73; Dr. A. Kacin, Grammatica della lingua slovena, JiS 1973/ 74; Interferenze linguistiche slavovenete nella terminologia botanica in Istria (v sodel. s prof. Fr. Crevatinom), v Aree lessicali. Atti del Convegno per gli studi dialettali italiani, Pisa 1976; Jezik in slog v Cankarjevem proznem ustvarjanju, Sd 1977; Nekaj metodičnih smernic za učenje slov. it. govorečih (povzetek referata), Zbornik X. kongresa Slav. društev Jsle, Skopje 1982 (podobno v JiS 1983/84); Dvojezičnost - preizkusni kamen narodnostnih skupnosti (prispevki konference Dvojezičnost - individualne in družbene razsežnosti), PrimSreč 1986; soavtor Slov. berila za 3. in 4. razr. sred. šol z it. učnim jezikom, Dopisna delavska univ. Univerzum, Lj. 1978.

Prim.: Osebni podatki (16. jun. 1987).

Pan.