Rupnik, France (1890–1947)

RUPNIK France, duhovnik in zgodovinar, r. 24. nov. 1890 v Zadlogu (žup. Črni Vrh nad Idrijo), u. 5. avg. 1947 v Novakih pri Cerknem. Oče Jakob, kmet, mati Ivana Lampe. Materin brat dr. Franc Lampe je še mladega vzel v Marijanišče v Lj., kjer je obiskoval osn. in sr. š. Bogoslovje je dovršil v Lj. in prejel mašniško posvečenje v lj. stolnici 16. jul. 1914. Njegova službena mesta: od 10. avg. 1914 kpl. v Radečah ob Savi; od 5. avg. 1916 kpl. v Hrenovicah pri Postojni; od 15. mar. 1921 žup. upravitelj v Senožečah; od 25. nov. 1922 ekspozit na Ubeljskem, od koder je oskrboval tudi Razdrto; od 1. okt. 1929 vikar in nato žpk v Novakih pri Cerknem, kjer je umrl. Med vojno je bil pregnan v Trst, kjer je bival skoraj en mesec pri frančiškanih, ko je smel začasno k sorodnikom v Gor., kot sam piše, do »svoje pete postaje križevega pota«. Od tam pa v Tržič (Monfalcone), od koder piše kot s svoje »sedme postaje« o težavah, pa tudi o upanju, da se bo kmalu smel vrniti med svoje. Res se je vrnil, a našel župnišče požgano, tako da je moral vse do prezgodnje smrti bivati pod tujo streho. V povojnih letih 1945–1947 je bil hudo bolan. Od 15. nov. do 20. dec. 1946 se je brezuspešno zdravil v gor. bolnišnici. Malo pred smrtjo mu je uspelo, da je iz tovarne Broili v Vidmu dobil nazaj novaški zvon, ki so ga it. oblasti odvzele kot po vseh cerkvah na Primorskem. - Bil je blag človek in zaradi svoje ljubeznivosti povsod priljubljen. Kot duhovnik je bil goreč, vesten in natančen, odličen pridigar, a tudi velik trpin skozi dolga leta bolezni, ki ga je dalj časa prikovala na posteljo. V dneh trpljenja, pregona je zapisal: »Za Boga in z Bogom grem, kamor On hoče! Naj se zgodi božja volja! Zahvaliti moram Boga, ki me tepe, a me tudi maže, me tolaži. Le zahvalimo Boga, ki človeka ne zapusti!« - R. se je posvetil temeljitemu študiju in raziskovanju arhivov v Lj., Gor., Vidmu in Čedadu. Opravil je veliko delo, ker je temeljito in natančno ter z veliko ljubeznijo znanstveno utemeljil mnogo drobcenih, a pomembnih dogodkov naših vasi in krajev. Od 1926 dalje je objavil v KolGMD več člankov o češčenju svetnikov, iz katerih je mogoče določiti vsaj približne letnice nastanka raznih cerkva na Postojnskem in drugod po Primorskem; kasneje pa o naselitvi gornjega dela Idrijske doline in druge zgod. črtice. Nekaj je objavil tudi v gor. mesečniku Naš čolnič. Napisal je Zgodovino hrenoviške župnije, ki obsega v tipkopisu 553 strani. Sodeloval je z znanimi slov. zgodovinarji, katerih pisma so ohranjena v gradivu za črnovrško kroniko, ki ga je začel zbirati. Dr. Milko Kos mu je pisal: »Oprostite, da Vam vračam tako pozno spise, ki ste mi jih posodili. Pregledal sem jih in si nekatere stvari izpisal. Take vrste lokalno gradivo je vedno koristno; poznavalci kraja vedo marsikaj, kar je raziskovalcu, ki prebiva daleč od tam in kraja pobliže ne pozna, nedostopno in neznano.« Prim.: NadškAGor; žup. arhivi: Črni Vrh nad Idrijo, Senožeče, Hrenovice, Novaki; podatki Franca Rupnika, župnika in dekana v Kobaridu; Teden, Trst 14. avg. 1947.

Škerl