Rogač, Anton (1840–1905)

ROGAČ Anton, duhovnik, kulturni delavec, gospodarstvenik, r. 18. maja 1840 v župniji Zagradec na Dolenjskem, u. 27. avg. 1905 v Hrušici. Oče Jernej, kajžar, mati Marija Pretnar. Po gimn. v Lj. je 1862 prosil za sprejem v trž. škofijo (prošnji je predložil ubožni list). Bogoslovje je obiskoval v Gor. in Trstu in 12. avg. 1866 prejel mašniško posvečenje. Služboval je kot kpl. v Jelšanah, v Dragi (tudi kot učitelj), v Predloki in v Podgradu. 1877 je prišel za kurata na Katinaro, kjer je bil do 1886, ko je odšel za župnika v Hrušico in tu ostal do smrti. - Kot žpk je bil v cerkvenem in pastoralnem delu trden steber zaščite slov. jezika. Tudi drugim duhovnikom je bil mentor. Navduševal se je za slovensko bogoslužje. Veliko je gradil in popravljal na številnih podružnicah hrušiške župnije. Na Katinari, kjer ni mogel uresničiti želje, da bi zidal novo cerkev, je zvišal cerkveni zvonik in nabavil nove, večje zvonove. - Da bi prišel na pomoč zlasti kmetu, ki je živel v veliki stiski, je ustanovil že 1894 s sodelovanjem trgovca in župana Slavoja Jenka ter s pomočjo sosednjih duhovnikov in premožnejših kmetov v Podgradu Podgradsko posojilnico in hranilnico. Delovala je na področju sodnega okraja Podgrad. Sprejemala in obrestovala je hranilne vloge, podeljevala kredite in se celo ukvarjala z meničnimi posli. Dvignila je splošne razmere v vsem gornje istrskem okraju, pospeševala razvoj obrti in trgovine, predvsem pa kmetijstva. R. je bil od ustanovitve vseskozi ravn. in upravitelj Podgradske posojilnice. Prvi sad posojilnice je bila ustanovitev mlekarske zadruge v Hruški 1902. R. sam je šel na Dunaj iskat dovoljenje za njeno ustanovitev. (Zaradi tega potovanja se je moral zagovarjati pred tržaško škof. oblastjo.) Mlekarna v Hrušici, ki se je hitro postavila na lastne noge, je bila prava rešitev brkinskega kmeta. V Trstu (v ul. Valdirivo) je imela lastno trgovino, ki je spravila v promet ogromne količine brkinskega mleka, sira in drugih mlečnih izdelkov. - Na kulturnem področju R-evega dela je bil najžlahtnejši sad ustanovitev Narodnega doma v Podgradu. Narodni dom je združeval Hranilnico in posojilnico, prostore za delo kult. društva (pevskega zbora, tamburaškega orkestra, knjižnico s čitalnico) in hotel. Odprli so ga 27. avg. 1905. R. si je pridobil velike zasluge. Bil je »velik dobrotnik naroda«, kot piše na njegovem nagrobniku na hrušiškem pokopališču. Deležen je bil raznih priznanj: bil je častni škofijski konzistorialni svetnik, monsignor in vitez Franc Jožefovega reda.

Prim.: ŠkATrst; NadškALj; žup. arhiv Hrušica, Katinara; E 27. avg. 1905; Jakob Soklič, Mlekarna v Hrušici v Istri, KolGMD 1928, 84; B. Milanovič, Hrvatski narodni preporod u Istri, knjiga II, 411, 412; 270, 271.

Škerl