Rijavec, Mirko (1910–1987)

RIJAVEC Mirko, duhovnik, misijonar, publicist, prevajalec, r. 21. dec. 1910 v Bovcu, u. 14. mar. 1987 v Gor. Oče Franc, drž. uradnik, mati Viktorija Greiler, polsestra Gita Podobnik (PSBL III, 31). Osn. š. opravil v Logu pod Mangartom (med prvo svet. vojno) in v Bovcu. Prva gimn. v Idriji (v slov. jeziku), nato se je v Gor. vpisal v it. complementare. Po zaslugi F. Terčelja je bil deležen pouka iz slov. v Alojzijevišču. Med sošolci C. Kosmač in S. Vuk. 1926 je stopil v salezijanski misijonski zavod v Foglizzu blizu Turina. 1929 je kot novinec odpotoval v južnoameriško državo Kolumbijo in tu postal duhovnik (Bogotá, 3. dec. 1939). Deloval je po raznih salezijanskih zavodih (Medellín, Tunja) in nekaj let tudi med gobavci v naselbini Contratación. 1943 se je odločil za delovanje med poganskimi plemeni v Ekvadorju. Bil je ravn. misijonske postojanke Macas na področju amazonskega plemena Jívaros. 1946 je na vabilo slov. duhovnika J. Hladnika (PSBL I, 535–36) odpotoval v Argentino, prepotoval v njegovi družbi vso deželo in obiskal nešteto slov. družin. V Argentini je v založbi Lecturas Católicas objavil v španščini brošuro 50 Anos entre los Jivaros in knjigo Efemérides misionales. Ko se je vrnil v Ekvador, je bil imenovan za prof. in prefekta salez. bogoslovnega semenišča v Quitu. V tem času je ustanovil Luz, verski časopis za srednješol. mladino, ki se je kasneje spremenil v glasilo za župnije in je še danes najbolj razširjeni katol. list v Ekvadorju. V Quitu je ustanovil tudi prvo Katol. knjigarno v Ekvadorju. Tudi ta še zdaj uspešno deluje. Na pobudo J. Hladnika si je R. v tem času prizadeval, da se ustanovi kolonija za slov. povojno emigracijo na neobljudenem področju Ekvadorja. Akcija ni uspela zaradi nestabilnosti ekvadorskih vlad. Pač pa je R. dosegel, da je prišlo v Ekvador nekaj slov. duhovnikov (V. Rijavec, gl. čl.), ki so si pridobili velike zasluge v tridesetletnem delovanju v škofiji Portoviejo (Slov. duhovniki v Ekvadorju, KolGMD 1982, 121–31). 1951 se je R. vrnil na oddih v Gor. in zdravniki so mu odsvetovali, da bi se vračal v tropične dežele. Ostal je v Gor., kjer ga je pozneje nadšk. Cocolin sprejel kot rednenega duhovnika gor. nadškofije in ga imenoval za civilnega žpka v Merniku pri Dolenjah, kar je pomenilo, da mu je poveril duhovno skrb za slov. vernike pri Subidi v krminski župniji. Nedeljska slov. maša pri Subidi je veliko pomenila ne samo za verski, temveč tudi za nar. in kult. dvig slov. življa na tem področju. Zato mu je vodstvo Slov. skupnosti v Gor. 1980 podelilo srebrno kolajno v priznanje za njegovo delo. V teh letih je R. delal tudi na področju šolstva in publicistike. Od 1956 do 1963 je poučeval na slov. strok. š. Zaradi pomanjkanja šol. tekstov je po naročilu ravn. Nemca (PSBL II, 502–03) sestavil več šol. skript: Ekonomski zemljepis, Ekonomska zgodovina, Zoologija, Botanika, Kemija in Higiena. Od 1964 do upokojitve (1976) je poučeval jezike in verouk na it. trg. zavodu v Gor. - 1965 je prevedel v it. Vorančeve Solzice (Mughetti, ed. La Scuola, Brescia). Delo so pozitivno ocenili skoraj vsi slov. primor. časopisi in tudi nekateri it. Obilna je bila tudi R-eva časnikarska dejavnost. 1952 je v KatG objavil v več nadaljevanjih opis misijonskega dela v Ekvadorju, zlasti med divjimi Jívarosi. V istem časopisu se je še v naslednjih letih oglašal z mnogimi, tudi daljšimi članki. 1956 je Gosp prinašalo v podlistkih R-evo obširno študijo o Južni Ameriki. Spis je nato izšel (Gor. 1957) v samostojni knjigi Južna Amerika. Dežela v razmahu. V Gosp je objavil tudi druge članke pod siglo Mi-Ric, največ v rubriki Naše mnenje. Pisal je tudi za NL. V reviji Most je izšlo nekaj sestavkov iz knjige Platero y Yo španskega pisatelja J. R. Jiméneza, ki jih je R. prevedel v slov. Leta 1967 je prevedel dramo Tirsa de Moline El burlador de Sevilla y Convidado de piedra (Seviljski šaljivec oz. Kamniti gost), ki jo je ponovno oddajal Radio Trst A. Tudi po vrnitvi v domovino je še prevajal iz slov. v španščino. Slov. list za izseljence Rodna gruda iz Lj. je 1965 objavil njegov španski prevod Martina Krpana, španska ekumenska revija Oriente iz Madrida pa prevod Grivčeve knjige Sveta brata Ciril in Metod. V it. je prevedel tri knjige Ele Peroci pod naslovom I racconti della buona notte (AMZ-MK, Milano-Lj. 1967) in istega leta za isti založbi Racconti popolari. - Ko je bil izvoljen za preds. GMD (1981), je sodeloval predvsem v sklopu mohorskih publikacij. Po njegovi zaslugi je v sodelovanju z nem. založbo Patmos iz Düsseldorfa izšla slov. izdaja umetniške slikanice Rojstvo v Betlehemu (1983). V KolGMD najdemo nekaj dolgih prispevkov: Svetniški zdravnik iz Moskve (Dr. Haas) (1981), Slov. duhovniki v Ekvadorju (1982), Nebeški zavetniki c. in župnij na Prim. (1985). Kot sodelavec pri PSBL je napisal okoli 25 gesel. Kot preds. GMD se je udeležil Slomškovega simpozija v Rimu (sept. 1982) in imel referat Slomšek in Kociančič. R. je bil edini slov. član gor. kult. ustanove Istituto di Storia Sociale e Religiosa, ki je v dobri meri po njegovi zaslugi organizirala v Gor. simpozij o S. Kociančiču (20. jan. 1984) in tako tudi it. javnosti prikazala lik tega zaslužnega slov. duhovnika in učenjaka. Ob priložnosti je izšel tudi bogat zbornik s prispevki slov. in it. zgodovinarjev. R. se je zanimal tudi za ekumenizem in bil v vodstvu Apostolstva sv. Cirila in Metoda za gor. škofijo.

Prim.: Vprašalna pola; M. Jevnikar, M. Rijavec, Južna Amerika, LitV 1956/7, 187–88; NL 14. in 21. sept. 1961, 7. mar. 1971, 19. mar. 1987; KatG 18. sept. 1969, 17. maja 1973, 20. dec. 1979, 19. mar. 1987 s sl.; PDk 19. febr. 1978, 17. mar. 1987; R. Potaros, Prevodi slov. leposlovnih del v it., IzvTrst 1980; M. Brecelj, Med Brdi in Jadranom, Celje 1983, pass.; Vocel 21. mar. 1987 s sl.

Vh