Rijavec, Josip (1904–1971)

RIJAVEC Josip, oficir, diplomat, bibliotekar in publicist, r. 10. nov. 1904 v Gor., u. 25. mar. 1971 v Lj., pokopan v Trnovem pri Gor. Oče Josip (po domače Pepč z Vrta), stražnik, mati Antonija Peršič. Osn. š. je obiskoval v Gor., kjer je do 1915 živel z očetovo družino. V času, ko je bil z materjo v begunstvu v Šmartnem pri Litiji (1916–18), je obiskoval prva dva razr. gimn. v Šentvidu nad Lj. Šolanje je nadaljeval na drž. klas. gimn. v Mrbu (1919–23), kamor se je na podlagi opcije preselila celotna 6-članska družina. Zaradi težkih materialnih razmer po očetovi upokojitvi je R. 1923 odšel na Nižjo šolo Vojne akademije v Bgdu, ki jo je zaključil 1925 s činom podporočnika. Od jeseni 1925 je služil v polku (Maribor, Kumanovo, Kriva Palanka), 1933 pa nadaljeval šolanje na Vojni akademiji. Nato je bil nekaj časa komandir in predavatelj v podoficirski š. v Bgdu (1935–37), od okt. 1937 pa pripravnik za generalštabno stroko pri Generalštabu v Bgdu. Jeseni 1939 je nastopil službo pri Vojnem ministrstvu, od koder so ga okt. 1940 s činom majorja poslali v Rim za pomočnika vojaškega atašeja pri tamkajšnjem jsl. poslaništvu. Po zlomu Jsle se je v začetku maja 1941 skupaj z ženo Olgo (roj. Rovšek) in sinom Andrejem odpravil na skoraj tri mesece trajajočo pot iz It. preko Franc., Špan. in Portug. v Vel. Britanijo. Tam je nastopil službo pri jsli vladi v Londonu. Od pomladi 1943 do jun. 1944 je bil med jsli (primorskimi) dobrovoljci, ki so pod okriljem britanskega vrhovnega poveljstva delovali v Palestini, Libanonu, Siriji in Transjordaniji. Po povratku z Bližnjega vzhoda je bil od jul. 1944 pa vse do povratka v domovino kot kraljev adjutant v službi pri predsedstvu vlade dr. Šubašića. 29. dec. 1944 se je javil vojnemu odposlancu NOV v Londonu, od koder so ga 18. febr. 1945 napotili v Jslo. Apr. 1945 je nastopil službo v JLA, kjer je predaval v oficirskih šolah (Sarajevo, Bgd). R-eva vojaška kariera se je zaključila avg. 1948, ko so ga s činom podpolk. prestavili v rezervo. Z družino se je preselil iz Bgda v Lj., kjer je dobil mesto knjižničarja v NUK. Tu je le kratek čas delal v akcesiji (1948–49), štiri leta v stvarnem katalogu, nato je bil vse do upokojitve (dec. 1965) samostojni vodja časopisnega oddelka. Tudi sicer je bil R. izredno delaven v knjižničarski stroki, še posebno na organizacijskem področju. Tako je bil precej časa odbornik Društva bibliotekarjev Sje, v letih 1959–61 tudi njegov preds.; nekaj časa je bil tudi član izvršilnega odb. Zveze bibliotekarjev Jsle. Dolgo je bil član ured. in aktiven sodelavec strok. glasila Knjižnica, ki je bilo ustanovljeno v veliki meri prav na njegovo pobudo. V svojih člankih se je posvečal splošnim problemom domačega knjižničarstva (Prosv. delavec XI/1961, št. 1; Knjižnica VI/1962, št. 3–4; SPor 1950, št. 204), problemom mednar. decimalne klasifikacije (Knjižnica VI/1962, št. 1–2; IX/1965, št. 1–4), periodičnemu tisku v knjižnicah (Knjižnica III/1959, št. 1–4; X/1967, št. 1–4), in problemom stvarnega kataloga (Knjižnica 11/1958, št. 1–4; X/1966, št. 1–4). Pogosto je objavljal preglede drugih knjižničarskih glasil, tako jsl. (Knjižnica IV/1960, št. 1–4; V/1961, št. 1–4; VII/1964, št. 3–4; XII/1968, št. 1–4; 1/1957, št. 4; III/1959, št. 1–4; IV/1960, št. 1–4), kot tudi tujih (Knjižnica V/1961, št. 1–4; VI/1962, št. 3–4; XI/1967, št. 1–4). Pripravil in objavil je tudi bibliografski pregled izdaj in člankov Prim. založbe Lipa (Zbornik Prim. založbe Lipa 1956, 94–105; Bori 1957, 65–67). Šele po smrti je izšel delček njegove biografije, ki je na žalost ni nadaljeval, kjer je toplo opisal svojo domačo vas Trnovo, očetov odhod v svet ter nekaj spominov iz otroških let v Gor. (Sreč VII/1973, št. 39–40, str. 52–56).

Prim.: Personalna mapa v NUK Lj.; Delo 1971, št. 83 - osmrtnice; Jaro Dolar, J. Rijavec, Knjižnica XV/1971, št. 3–4, str. 140–41; M. Brecelj, Bibliotekar J. Rijavec, PrimN IX/1971, št. 15; Stane Kos, V slovo J. Rijavcu, Večer 1971, št. 73; Izidor Cankar, Londonski dnevnik 1944–45, Lj. 1985, 22, 33, 44, 56, 124–25.

B. Ur.