Reyer, Francesco Taddeo von (1760 | 1761–1846)

REYER Franc Tadej, veletrgovec, ladjar, r. 1760 (1761?) v Naborjetu v Kanalski dolini kot otrok zelo revne družine, u. 1855 (op. ur.: 17. jan. 1846) v Trstu, študiral je filoz. in teol. Postal je inštruktor v hiši nizozem. trgovca in veljaka Ambroža Strohlendorfa, pri katerem je pokazal tolikšno trgov. spretnost, da je postal njegov sodelavec. 23-leten se je vkrcal na ladjo, katere tovor je hitro prodal v Baltimoru v Ameriki. Tu je obogatil znanje in poznanja z ljudmi. Spoprijateljil se je celo z velikim amer. državnikom Franklinom. Po osvoboditvi Amerike 1788 se je vrnil v Trst, kjer je ustanovil lastno trg. hišo z družabnikom Cesarem Pellerinijem, katerega je proti koncu stol. zamenjal Josef Schlick (firma Reyer & Schlick). Bil je med redkimi pristaši prve trž. prostozidarske lože in njen član do 1793, ko je bila razpuščena. V Trstu je imel važne funkcije: 1805 je postal član Trgovinskega sveta (Handelskonsulte); 1806 je bil izbran za asesorja pri trgovinskem sodišču; 1807 je bil odločujoč pri borzi; 1808 je bil soglasno izvoljen za patricija. Za Napoleona se je umaknil s svojo trgovino na Dunaj, od koder je organiziral uvoze preko rus. in polj. pristanišč in pozneje skozi Turčijo in Ogrsko v Nem. in celo v Franc. Trg. podružnice je ustanovil v Londonu, Ameriki in Indiji in zavzemal prvo mesto v evrop. merkantilizmu. Iz Indije je uvažal kavo, sladkor, bombaž, rum, dišave. Njegova trgovina je obsegala tudi živo srebro, železo in jeklo, madž. konopljo, dalmat. in istr. kože. 1826 je bil sprejet med plemstvo, 1834 je prejel častni naslov vitez. Po svoji ženi plemkinji Costanzi da Millesi je imel prijateljske stike z avstr. prestolonasl. Johannom in feldmaršalom Radeckyjem. Bil je član in ravn. zavarovalnih zavodov. 1818 je kupil v Wiener Neustadtu sladkorno rafinerijo, v kateri je z novimi stroji, napravami in naprednimi metodami podeseteril proizvodnjo. Postal je ladjar in lastnik dveh ladij. Ko je šlo 1836 za ustanovitev Avstrijskega Lloyda v Trstu, je bil R. glavni pobudnik. Naslednje leto je postal njegov preds. in ostal do 1845. Bil je širokogruden podpornik številnih socialnih in civilnih ustanov. Za svoje delovanje je prejel več drž. priznanj. Od treh sinov je ostal samo vnuk, ki pa je umrl brez potomcev.

Prim.: Benco, Un secolo di vita del Lloyd Triestino (1836–1936), Trieste 1936; Wurzbach, Biografisches Lexicon, Dunaj 1873.

Kandut