Resen, Jožef (1899–1976)

RESEN Jožef, duhovnik in pedagog, r. 4. sept. 1899 v Gor., u. 21. dec. 1976 v Novari. Oče Ferdinand, trgovec s tekstilom, mati Jožefa Kapferer. Zgodaj je izgubil mater, zato so zanj skrbele sestre notredamke. Osn. š. je obiskoval v Gor. in bil gojenec v salezijanskem zavodu sv. Alojzija, ust. 1895, za katerega ustanovitev se je poleg msgr. Alpija in barona Sommaruge trudil tudi njegov oče. V gimn. mu je bil katehet Al. Fogar, poznejši tržaško-koprski škof (PSBL I, 373–77), na katerega je ohranil spomin vse življenje in mu pripisoval začetke svojega duhovniškega poklica. Med gimn. je bil navdušen skavt. Ko je It. stopila v vojno, se je družina preselila v Lj. Jože je postal gojenec salez. zavoda na Rakovniku in v mestu obiskoval nemško gimn. Tu se je odločil za salez. družbo. 1918 je začel noviciat v Veržeju in naslednje leto postal salezijanec. Višjo gimn. je zaključil v misijonskem zavodu »Missionshaus Maria-Hilf« Unterwaltersdorf pri Dunaju. 1920 je odšel v Turin in delal pri nem. izdaji Salezijanskega vestnika, bil vzgojitelj v Casale Monferrato, Torino Martinetto in v Torino Oratorio, zibelki salez. družbe. Študij teologije je opravil v Turinu, nazadnje v mednar. zavodu Don Bosco in bil 10. jul. 1928 posvečen v duhovnika. Ordiniral ga je kard. Giuseppe Gamba. Že v času vzgojiteljske prakse in študija teologije se je usposabljal tudi za pedagoško delo. Temu je posvetil večino svojega življenja in bil dober posredovalec it., grš. in latin. jezika ter zgod. in zemlj. znanj. Za to delo je prejel uradno priznanje FIDAE. Glavne postaje njegovega življenja so bile: zavod Gazzera-Magliano v Benevagienni (Cuneo), vodstvo zavoda v Castellammare di Stabia (Neapelj, 1935–38), vodstvo šol v Parmi (1938–39), Borgomanero pri Novari (1939–40), Cavaglià in nato 34 let (1941–75) v Novari. V petdesetih letih pedagoškega dela je številnim dijakom poleg znanja posredoval temeljne človeške vrednote, bogato znanje in izkušnjo predanega vzgojitelja. Salezijanski duhovnik je postal tudi njegov brat Anton. »Šola je postala njegov pravi poklic. Poučeval je predano in z neizčrpno ljubeznivostjo,« so o njem zapisali njegovi bivši gojenci.

Prim.: Posmrtno naznanilo salezijanske družbe; Bol. Salesiano 100/1976, št. 9, str. 34.

B. Kolar