Renko, Ivan (1922–)

★

29. september 1922

Lozice, Slovenija

Imena

ime:

Renko Ivan
ilegalno ali partizansko ime:

Jakec

Poklici ali dejavnosti

družbenopolitični delavec

Povezane osebe

starši:
- Renko, Ivan
- Renko roj. Andlovec, Marija

Podatki v zapisu Text Encoding Initiative

<person xmlns="http://www.tei-c.org/ns/1.0" xml:id="sbi944350" corresp="psb-text.xml#psb04546" role="main">
          <idno type="URL">http://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi944350/</idno>
          <sex value="1"/>
          <persName>
            <forename>Ivan</forename>
            <surname>Renko</surname>
          </persName>
          <persName type="illegal">
            <name>Jakec</name>
          </persName>
          <occupation scheme="#occupation" code="#druzbenopoliticni-delavec"/>
          <birth>
            <date when="1922-09-29">29. sep. 1922</date>
            <placeName>
              <settlement>Lozice</settlement>
              <country>Slovenija</country>
              <geo>45.7810936 13.9990087</geo>
            </placeName>
          </birth>
        </person>

Primorski slovenski biografski leksikon

RENKO Ivan, družbeno politični delavec, r. 29. sept. 1922 na Lozicah, živi v Lj. Oče Ivan, mati Marija Andlovec. Osn. š. na Lozicah, po vojni je s tečaji dokončal gimn., v Lj. je dve leti študiral pravo, v Bgdu je diplomiral na Visoki š. za polit. vede. - 1941 se je 19-leten vključil v NOV, maja 1942 je postal part. borec in soborec Janka Premrla-Vojka. Bil je poveljnik v prvih part. enotah, tudi pozneje je opravljal pomembne vojaške in polit. dolžnosti v NOV. Po vojni se je demobiliziral kot rezervni major in dokončal študij ter zavzeto delal v polit. in družbenem življenju kot politik in časnikar. Bil je tudi glav. in odg. ur. SlovJ. Za časnikarsko delo je dobil Tomšičevo nagrado. - Službena pot ga je iz Kopra peljala v Lj. Bil je republ. poslanec, preds. odb. za izobraževanje in kulturo pri skupščini SRS, član zvezne konf. ZKJ, sekr. komisije za idejna vprašanja pri CK ZKS, sekr. obalne konf. ZKS in opravljal še druge funkcije. Od dec. 1974 do jan. 1979 je bil generalni konzul v Trstu, za tem pa svetovalec v skupščini SRS in preds. koordinacijskega odb. za mednar. dejavnosti pri RK SZDL, kmalu pa se je upokojil. Član je RO ZZB NOV in član sveta republike. Leta 1953 je izdal kot pričevanje knjigo Vojkov vod (ponatis 1973), delo je pred tem izhajalo kot podlistek v mrb. Večeru in v SlovJ. Njegovo ilegalno ime je bilo Jakec. R. je nosilec številnih odlikovanj in priznanj.

Prim.: Osebni podatki; T. Ferenc, Primorska pred vseljudsko vstajo, Lj. 1983, pass.; PrimN 8. apr. 1967 in 13. dec. 1974; PDk 27. jan. 1979; Knjiga 73, 122.

Plah.

Kratice in krajšave

Slavica Plahuta

Plahuta, Slavica: Renko, Ivan (1922–). Slovenska biografija. Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Znanstvenoraziskovalni center SAZU, 2013. http://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi944350/#primorski-slovenski-biografski-leksikon (11. november 2024). Izvirna objava v: Primorski slovenski biografski leksikon: 13. snopič Rebula - Sedej, 3. knjiga. Ur. Martin Jevnikar Gorica, Goriška Mohorjeva družba, 1987.

Renko, Ivan (1922–)

Imena

Poklici ali dejavnosti

Povezane osebe

Renko, Ivan (1922–)

Podatki v zapisu Text Encoding Initiative

Primorski slovenski biografski leksikon

Komentiraj posredujte nam svoj komentar ali predlog za izboljšavo vsebine