Renčelj, Ivan (1871–1955)

RENČELJ Ivan, izumitelj in letalski pionir, r. 18. apr. 1871 v Sežani, u. 5. maja 1955 v Lj. Šolal se je v Sežani in Trstu, zaposlil v trgov. stroki, služboval v Podgradu v Istri, 1901 prišel v Trst in se zaposlil pri zemljiški knjigi. Že od otroških let se je zanimal za tehniko, od 1890 za letalstvo. Konec 1910 ga je pritegnil k načrtovanju in gradnji letala Alfonz Kjuder (1886 Trst - ? Lj.), uradnik v Trstu, toliko premožen, da se je lahko lotil finansiranja izdelave letala. R. je pustil službo in se povsem posvetil letalstvu. Spomladi 1911 se je začela že tudi gradnja hangarja na Vlačnem pod Sv. Trojico (pri Pivki). Tu sta R. in K. poleti sestavila letalo in poskušala leteti; letal je predvsem K., ker je R-eva žena kot očetu petih otrok to prepovedala. Jeseni sta letalo demontirala, prepeljala v Lj. in razstavila v Narodnem domu, napovedovala pa sta tudi javno letenje. Ker pa je bil obisk razstave slab, sta letenje odpovedala. Ta neuspeh je družabnika sprl. K. je letalo prodal nekemu mesarju za 12.000 kron, nato je opustil ukvarjanje z letalstvom; med prvo svet. vojno si je kot zastavnik prislužil srebrni medalji, v obdobju med obema vojnama pa si je menda sam vzel življenje. - R. je 1926 odprl v Lj. mehanično delavnico, ki jo je 1934 prevzel njegov sin Dušan. R-eva tehn. nadarjenost je bila tolikšna, da se je kljub pomanjkljivi izobrazbi povzpel do izumiteljstva in uveljavil več patentov. Patentirali so tudi njegove zamisli, vgrajene v letalo, ki ga je po lastnih zamislih zgradil za financerja K. To letalo je bilo od vseh motornih avionov, kar so jih v pionirskem obdobju izdelali slov. konstruktorji (Rusjan, Bloudek, Rziha, Zablatnik), najoriginalnejše. Enokrilni visokokrilni enosed z razponom kril 11 m in dolžino trupa 10 m je imel ogrodje iz bambusovih palic, prekrit pa je bil s platnom. Zračni vijak s premerom 2 m je poganjal Anzanijev motor 50 KM. Brez pilota je letalo tehtalo 225 kg. Njegova posebnost je bilo na levo ali desno premakljivo krilo, kar naj bi nadomestilo običajno prečno krmiljenje s krilci. Druga posebnost je bilo zavarovanje letala pred strmoglavljenjem. V tem primeru bi bilo mogoče spremeniti naklonski kot krila in tako preprečiti nesrečo. Praktična uporabnost teh R-evih izumov ostaja sporna, dokazuje pa R-ev kreativni pristop (medtem ko je večina pionirjev posnemala, kar je uspelo drugim), originalnost. R-eve zamisli pa dokazujejo tudi podeljeni patenti.

Prim.: Podatki o I. R. v pismu sina Dušana v Muzeju jsl. letalstva v Bgdu; o K.-R. letalu v slov. časopisju v sept. in okt. 1911; celovita obravnava v S. Silar, Letalstvo in Slovenci 1, Lj. 1985, zlasti od str. 206 do 375, tudi slike.

SAS