Rejec, Ivan (1838–1880)

REJEC Ivan, duhovnik, učitelj, jezikoslovec, r. 16. avg. 1838 v Šebreljah (Cerkno), u. 29. sept. 1880 v Doberdobu. Oče Andrej, kmet, mati Uršula Lapanja, gospodinja. Študiral je v Gorici in bil tu posvečen v duhovnika 21. sept. 1863. Takoj je odšel v Števerjan kot kpl. in šolski učitelj (Cooperator et Scholae magister). 1865 je bil premeščen v Devin kot kpl. in šol. učitelj. V Devinu je tedaj delovala slov. šola z dvema razr. in vanjo so zahajali tudi otroci iz Štivana, Medjevasi, Jamelj in iz kakega drugega zaselka. Zato je bilo kar 105 šoloobveznih otrok, toda samo 47 otrok (26 dečkov dn 21 deklic) je redno obiskovalo pouk (leta 1865). Šola ni bila obvezna in obiskovali so jo večinoma otroci premožnejših družin. Šola je imela eno samo učilnico in starši otrok so dajali duhovniku nekaj denarja za njegov trud. V tem šolskem letu so obiskovali šolo otroci od 6 do 12 let, občasno pa je R. poučeval tudi fante in dekleta od 12 do 15 let. V Devinu je prišel R. v stik z redkimi ital. verniki, predvsem na gradu, in tedaj je najbrž izboljšal in razširil knjigo Jožefa Premruja: Nuova raccolta di dialoghi italiani, tedeschi e sloveni - Neue Sammlung... - Nova nabéra laških, nemških in slov. pogovorov (Gor. 1850 in 1865). R. je tretji natis, ki je izšel po njegovi smrti, očitno izboljšal in razširil (Terza edizione. Sensibilmente migliorata ed aumentata dal Sacerdote G. Rejec). Zamenjal je tudi naslov in vrstni red: Laški, Nemški in Slovenski pogovori - Italienische... Dialoghi Italiani, Tedeschi e Sloveni. Tretja izdaja je izšla v Gor. 1882, nato pa še 1892, 1900, 1905, 1910. P. je odšel 1868 za vikarja v Štomaž na Vipavsko. Zbolel je za rakom, stopil jun. 1880 v pokoj, se umaknil v Doberdob, kjer je po nekaj mesecih umrl, star komaj 42 let.

Prim.: Mons. R. Klinec - sporočilo 15. dec. 1971; M. Jevnikar, Le grammatiche della lingua slovena per gli italiani attraverso i secoli, Il Mondo slavo, III, Padova 1971, 95–114 in v A. Kacin, Grammatica della lingua slovena, Lj.-Trst 1972, Prefazione, 5–14; Devin, dom lepe Vide, Trst 1983, 95–96; žup. urad Šebrelje 17. jul. 1985.

Jem.