Rebek, Stanko (1908–1972)

REBEK Stanko, salezijanec in ljudski misijonar, r. 7. jun. 1908 v Trstu, žup. Sv. Justa, u. 28. apr. 1972 v Lj. Oče Franc, mati Marija Lozar. Dva sinova sta postala duhovnika. Mlajši brat Vladimir deluje v Istri. Dvanajstleten je šel (1920) na Rakovnik v Lj., kjer je nadaljeval ljud. š. Nižja gimn. v Veržeju na Štaj. Na Radni pri Boštanju je delal noviciat in 15. sept. 1926 postal salezijanec. Višja gimn. na Rakovniku in na Radni. Po maturi je bil štiri leta (1929–33) vzgojitelj (Rakovnik, Kodeljevo, nadškof, konvikt v Zgbu, Radna). Teologijo je študiral na Visoki bogoslovni šoli na Rakovniku in bil 4. jul. 1937 posvečen v duhovnika. Na Rakovniku sta z bratom Vladom imela tudi novo mašo. Prvih devet let duhov. dela je bil vzgojitelj v sal. domovih (Zgb, Murska Sobota, Split, Reka). 1946 je postal žpk na Reki (župnija Marije Pomočnice) in tu leta zatem ravn. edinega še preostalega salez. zavoda v novi Jsli. Sprejemal je tudi slov. kandidate za duhov. R. je nato vodil župnije v Rovinju tri leta (1952–55), štiri leta v Zadru-Arbanassi (1955–59) in spet na Reki tri leta (1959–62, župnija Marijinega Vnebovzetja). Zavzeto je skrbel za cerkve in žup. občestva. Zadnjih deset let je preživel kot ljudski misijonar, vmes je leto dni (1970–71) vodil župnijo Ig pri Lj. in skrbel za ekonomska vprašanja salez. inšpektorije sv. Cirila in Metoda ter za Zvezo don Boskovih sotrudnikov. Za mladino je priredil povest Usodna noč (izd. Mlad. zal. v Lj. 1944). Slovel je kot dober pevec, mnogokrat je predstavil lik sv. Miklavža v Gržinčičevi opereti Miklavž prihaja. Med vojno je požrtvovalno pomagal preganjanim in stiskanim. Kot ljudski misijonar je pridigal po vsej Sji. Veliko se je mudil na Prim. Šel je tudi med katoličane v Srbijo (Niš, Bgd). Statistika desetih let misij. dela je zgovorna: sodeloval je na 44 misijonih, imel 2.380 govorov in bil priljubljen spovednik (kar blizu 50 tisoč spovedancev). Rad je vodil duh. obnove, celodnevna češčenja, duh. vaje, različne žup. praznike. Vsak njegov nastop je bil slovesen, prazničen. Tako izrečene in zapisane besede kot požrtvovalna predanost nalogi so prinesli odprt sprejem pri vseh, s katerimi se je srečal.

Prim.: Mrtvaško oznanilo salez. družbe; Družina 21. maja 1972; Zvon Marije Pomočnice 1972 št. 2, 28–29; Okrožnica nadškof. ordin. v Lj. 1972, št. 5, 42.

B. Kolar