Rebek, Rudi (1924–)

REBEK Rudi, polit. in gosp. delavec, r. 30. jul. 1924 v Ajdovščini, živi v Kopru. Oče Ludvik je bil izučen tekstilec in je z družino 1930 emigriral v Jslo, najprej v Celje, ker ni mogel dobiti službe, v Zgb in tu je delal na železnici ter z dopolnilnim šolanjem dosegel naslov višji gosp. pomočnik; v Ajdovščino so ga na prošnjo premestili 1948 (tu so mu 1943 ustrelili očeta); u. 1975, star 78 let; mati Angela Fučka, gospodinja in delavka v Zgbu in Ajdovščini v Fructalu. V Zgbu je kot najboljši dijak dovršil mešč. š. in se na očetovo željo vpisal na Industrijsko tehn. š. pri železnici. Po šolanju se je redno zaposlil v kurilnici JDŽ v Zgbu, kar je bilo odločilno za njegovo polit. usmeritev. 1940 je postal član SKOJ-a, 1948 je bil sprejet v KPJ. V kurilnici je bila ena najmočnejših zgb. ilegalnih partij, celic in jedro odpora. R. je bil ves čas vojne vodja SKOJ-evske diverzantske skupine in sekretar SKOJ-a v kurilnici pod ileg. imenom Grm. Bil je sodelavec heroja člana prezidija SRH Stjepana Debeljaka. Ves čas dela na železnici se je ukvarjal tudi s kulturo, bil je sprejet v Dobrovoljno kazalište, kjer so se zbirali mladi nadarjeni talenti, po vojni je bil sprejet v Akad. za gledališče, a je ni mogel obiskovati, ker so ga vpoklicali v novo ustanovljeni Odred JNA za Svob. trž. ozemlje (STO) s sedežem v Portorožu (1946–47). Ker so se starši vrnili v Ajdovščino, se je tudi on preselil k njim in začela se je njegova druga pot. Najprej je bil pri Gradbenem podjetju Primorje šef mezdnega odd. (1948–50); Tovarna likerjev Ajdovščina (Fructal) komercialni dir. in zanesel glas o njej po Jsli in svetu (1951–53); Mlinotest Ajdovščina, dir. gosp.-računskega sektorja, imel levji delež za osnovanje in razvoj kombinata, integracije, investicije itd. in mu predlagal tudi ime (1953–71); Cestno podjetje Koper, vodja gosp.-računskega sektorja, kjer je veliko vplival na izgradnjo cest na Ajdovskem in Koprskem (1971–78), ko je stopil v pokoj. - V Ajdovščini je bil osem let odbornik občinske skupščine (1962–70), istočasno preds. sveta za kult. in prosveto ter preds. sveta za proračun in finance. 1970 je bil izvoljen za poslanca repub. skupščine (do 1975) in bil član odb. za proračun in finance. Kot poslanec se je boril, da bi dobile občine več sredstev za razne potrebe, za razvoj kmetijstva je predlagal reguliranje instrumentov pri nabavi kmet. opreme, predvsem za zasebni sektor, za razvoj prim. turizma se je trudil, da bi modernizirali ceste (Velike Žablje-Ajdovščina, Ustje-Ajdovščina, Štanjel-Manče-Vipava) in restavrirali Vipavski Križ, Zemono in izvire Hublja, Vipave in Lože. Izčrpno je posegel v razpravo o osnutku zakona o kult. skupnostih, govoril o davku na vino in se stalno zanimal za kmet. in vinogradništvo na Vipavskem in drugod. Opozarjal je na kritične razmere slov. mlinske industrije zaradi neurejenosti odkupnih cen pšenice in konkurenčnosti drugih podjetij, ki jim to omogočajo dotacije iz Zveze. Pospešil je izgradnjo šole v Vipavi, ki je bila v delu, in bolnišnice v Šempetru. Ves čas pa je zagovarjal zgraditev avtoceste Razdrto-Gorica in Razdrto-Koper, Trst. V Kopru je predelal in moderniziral načrte za novo izgradnjo Tovarne poljedelskega orodja v Lokavcu in dobil zanjo denar pri Kreditni banki Koper. - R. je 20 let aktivno deloval na Ajdovskem na kult. področju, organiziral, recitiral (častni član pev. zbora Srečko Kosovel) in tudi pisal. Napisal je Nanoško legendo, pesnitev-recital o prvi bitki med part. in it. fašisti na Nanosu 19. apr. 1942. Avtor je za tradicionalno nanoško srečanje ob Dnevu borca 4. jul. 1969 priredil legendo za izvajanje na prostem in jo zrežiral. - Za delo je dobil več priznanj in odlikovanj: red zaslug za narod s srebrno zvezdo; zlato značko Finanč. in računov. delavcev Jsle z diplomo; zlato plaketo Finanč. delavcev Sje, Koper; veliko plaketo – bron – Združenja cestnih podjetij Sje, ZZB Lj., idr.

Prim.: Osebni podatki; Kojeko 2, 892; »Nanoška legenda«, PrimN 12. jul. 1969; Predstavljajo se, R. R., PrimN 5. apr. 1969 s sl.; Z vinom bo poslej drugače, PrimN 18. sept. 1970; Kakšen naj bo zakon o kult. skupnostih?, Delo 16. jun. 1970.

Jem.