Rebec, Ivan (1908–?)

REBEC Ivan, etruskolog, strokovnjak za antično zgodovino, r. 5. febr. 1908 v Narinu (Postojna), živi v Kopru. Oče Ivan, železniški uslužbenec, mati Ivanka Zadel, gospodinja. Po osn. š. v Trnovem pri Ilir. Bistrici je študiral na učiteljišču v Tolminu, maturiral 1929 v Rovigu, kamor je bil oče leto dni prej premeščen. Vpisal se je na Istituto Radio Tecnico Nazionale v Rimu in dobil 1930 diplomo za mednar. radiotelegrafijo. Upal je, da se bo s tem laže po odsluženju voj. roka zaposlil pri mornarici, toda poslali so ga k sanitetni enoti v Firencah (1930–31) in mu s tem zaprli pot v poklic. Navezal je stike z ravn. aristokratskega zavoda Scuole Pie Fiorentine in ta mu je preskrbel službo učitelja v Istituto Calasanzio v Empoliju, kjer je poučeval od jeseni 1931 do jan. 1933, ko je moral zavod zaradi polit. pritiskov na vodstvo zapustiti. Spomladi 1933 je odšel v Bgd in se zaposlil pri Agenciji Avala na Radiotelegrafski postaji na Pašinem brdu. Ko so ga zavoljo varčevanja odpustili, je odšel na pošto v Lj., Šmarje pri Jelšah, Ptuj, kjer je ostal do osvoboditve. Nato je delal na Ministr. za trgov. in preskrbo, najprej v notranji in pozneje zunanji trgovini. Zadnje njegovo delovno mesto je bilo pri Kemija Import Export v Lj., kjer je ostal do upokojitve 1970, nakar se je preselil v Koper. - R. se je prvič srečal z zgod. v 3. razr. osn. š. v pozni jeseni 1917, ko so madž. vojaki pri kopanju strelskih jarkov na Gradišču nad Ilirsko Bistrico odkopali velik, dragocen meč (So bili Etruščani Slovani?, 103 in 105, op. 19; sporočilo 13. jun. 1986). O počitnicah 27. jul. 1927 sta s študentom St. Starcem odkrila na Gradišču grob z lončeno žaro, ki pa se jima je zdrobila. Med pepelom in črepinjami sta našla bronasto zaponko. Odprla sta še devet grobov in našla nekaj bronastih novcev, zaponk ipd. Naslednji dan so ga karabinjerji aretirali, zaprli v Trnovem pri Ilir. Bistrici ter uvedli proti njemu sodni postopek, češ da je skrunil rimske predzgod. grobove in dragocene predmete tihotapil v Jslo. Ker niso imeli dokazov, so ga oprostili (dokumenti v Pokraj. muzeju v Kopru). Ko je bil študent v Rimu, je v njem utrdil še večje zanimanje za antično zgod. neki upokojen univ. prof., s katerim se je vsako nedeljo shajal na Rimskem forumu. Razlagal mu je o svojih odkritjih in ga navajal na študij latin. zgod. To je delal v Firencah in Empoliju, kjer je obiskoval knjižnice in muzeje ter izkopavanja v Viterbu, Sori, Tarquiniji idr. Tako je od 1930 do 1970 zbiral domačo in tujo liter. z namenom, da objavi iz antične zgod. to, kar je bilo o Slov. spregledano ali namenoma zamolčano. 1974 sta se v Kopru srečala z Antonom Berlotom (PSBL I, 67) in sklenila najtesnejše sodelovanje: R. bo raziskoval antično zgod. slovanskih ljudstev na Apeninskem polotoku, B. bo dalje razvijal branje etruščanskih napisov na slovanski jezikovni podlagi. In tako je prišlo do dvodelne razprave Ali so bili Etruščani Sluveni?, ki je izhajala v ITD v Lj. od 29. okt. 1976 do 18. mar. 1977, v 19 nadaljevanjih. Uvodni zgod. del je napisal R., branje etrušč. napisov Berlot. Razprava je vzbudila ostre kritike in polemike, a tudi odobravanja. R. je kritikom odgovarjal: Obisk pri prednikih (Delo 24. jul. 1976); Etruščani, Slovani in Däniken (ITD 4. febr. 1977 - odgovor J. Makaroviču); Zakaj slepa vera v tuje zgodovinarje (ITD 8. apr. 1977 - odg. J. Makaroviču in Gluhaku); Izvirno pionirsko delo (ITD 20. maja 1977 - odg. dr. Čopu); O abecedi in pisavi etruščanskega jezika (PrimSreč 1978, št. 7). Odločila sta se, da izdasta svoja dognanja v posebni knjigi, in sta dolgo iskala založnika, končno je rokopis sprejela Založba Lipa v Kopru in ga izdala v knjigi Anton Berlot-Ivan Rebec, So bili Etruščani Slovani? Branje etruščanskih napisov na slovanski jezikovni podlagi (1984, 262 str.). R. je prispeval Uvod in Zgodovinske izsledke o Etruščanih (113 str.), Berlot Branje. Ker je Berlota potrlo nasprotovanje kritikov in je začel bolehati, je vse delo za knjigo prepustil R. O tem je pisal v že omenjenem sporočilu: »V ilustracijo težav, s katerimi sem se boril, naj povem, da je najina razprava pred izidom imela 5 recenzorjev, od nekaterih je bila recenzirana po dvakrat ali celo trikrat. Iz navedenih razlogov sem moral Berlotov in svoj tekst razprave recenzorjem prilagajati in marsikaj, kar bi dejansko sodilo v tisk - izločiti, ker sicer bi knjiga So bili Etruščani Slovani? leta 1984 ne bila izšla.« Knjigo sta avtorja predstavila v Književnih listih Dela 8. nov. 1984, vendar pa ni vzbudila tolikega odmeva, kot je bilo pričakovati. Oglasil se je J. Kastelic z Etruščani - Sluveni (Delo 31. jan. 1985), R. pa je odgovoril: Etruščani Slovani? (NRazgl 8. mar. 1985 - odg. M. Snoju) in Protislovja v etruščanskem letu (Delo 26. sept. 1985 - odg. kritikom). R-eva razprava dokazuje temeljito poznanje antičnih narodov Apeninskega polotoka, avtor zagovarja slovensko avtohtonost, z Berlotom pa slovansko poreklo Etruščanov.

Prim.: Osebni podatki 13. jun. 1986; izbor kritik v Dodatku knjige So bili Etruščani Slovani?, 227–44; življenjepis na ovitku knjige; Dr. Svoljšak, pis. zapis.

Jem.