Ražem, Hrabroslav (1863–1908)

RAŽEM Hrabroslav (Andrej), organist, pevovodja in skladatelj, r. 27. nov. 1863 v Bazovici pri Trstu, u. 5. dec. 1908 tam. Oče Mihael, zidar, mati Katarina Grgič. Že mlad je odšel v Barkovlje in se izučil za krojača, vendar sta ga bolj zanimala petje in glasba. Prvi pouk v glasbi je dobil pri uč. Martelancu na Katinari, izpopolnjeval se je pri uč. Mih. Urbančiču v Bazovici. Najprej je bil organist v Lokvi, potem v Barkovljah, od 1896–1905 v Bazovici; istočasno je vodil pevske zbore v Padričah, Borštu, Rojanu, pri Sv. Jakobu in Kolo v Trstu. V Barkovljah je bil prvi pevovodja pev. društva Adrija (ust. 1889), ki je bil najprej moški, potem mešani zbor. Po Dr. Godini je uglasbil naslednje pesmi (danes izgubljene): Himna pev. dr. Zarja iz Rojana (podpis Hraber R.); Studenček; Adrijaška, himna pev. dr. Adrija v Barkovljah (10. maja 1890); Ne vdajmo se (Hraber Andrej Ražem bazovsky 1891); Dva gospoda, eden sluga za solo, duete in klavir; Hitro sem in hitro tje, mazurka za meš. zbor; Ribničan, variacija na znano Vre, vre, vre...; Gospod Lukin. Spisal J. Štokovič (Jaka Štoka), uglasbil H. Skalovič (Ražem), 1897; Sredi vasi, meš. zbor; Vso srečo ti želim, prvi in drugi tenor in bas s klavirjem; Prisluženo plačilo, ljudska pesem, harmoniziral za meš. zbor; in še dve neznani cerkv. pesmi. »Ražmove pesmi so pravzaprav narodno blago, ker H. R. ni bil izšolan glasbenik in skladatelj, marveč je imel samonikel glasbeni talent...« (Drago Godina). V mlajših letih je bil tudi igralec. R. je bil na prelomu stoletja med vodilnimi pevovodji in je močno povzdignil cerkveno in društveno petje. - Tudi njegov sin Srečko, r. 14. dec. 1888 v Bazovici, u. 13. febr. 1960 tam, mati Ivana Škabar, po poklicu cestar, je bil organist v Bazovici od 1905–46. Z 18 leti je prvič nastopil kot pevovodja in dirigiral meš. zbor PD Lipa iz Bazovice. Temu društvu je bil več let tajn. in blag. Petje je učil tudi v Lipici, Gropadi, Padričah in dr.

Prim.: Ž. arh. v Bazovici; Dopis iz Lokve, E 15. nov. 1886; Dr. Godina, H. R., pevovodja in skladatelj, PDk 30. jun. 1957 s sl.; R. Pertot, Dr. Simon Pertot - prosektor, JKol 1966, 170; Isti, Zgod. barkovljanskega zborovskega petja, JKol 1968, 160; M. Jevnikar, Rojstne hiše naših velikih mož na Tržaškem, KolGMD 1986, 81–82.

Jem.