Raztresen, Stane (1913–1999)

RAZTRESEN Stane, gledališki igralec in prosv. delavec, r. 12. apr. 1913 v Tolminu, živi v Trstu. Oče Ivan, gledališki krojač, mati Marija Feigel, šivilja. Osn. š. obiskoval v Ajdovščini in Lj. Tam tudi nižjo gimn. Solopetje (pri Angelci Trošt), balet (pri P. Golovinu) in dramatiko (pri prof. Osipu Šestu) je študiral na GlasbM in konservatoriju v Lj. Privatno se je izpopolnjeval pri M. Skrbinšku in F. Lipahu. Igrati je začel 1933. Prvo redno zaposlitev kot igralec je dobil v Lj. 1937–38. Član SNG Lj. je bil od sezone 1939–40 do jeseni 1945, ko je odšel v Trst k takratnemu SNG za Tržaško ozemlje, kjer je ostal do upokojitve (31. maja 1973). Pomembnejše vloge v gledališču: Jože (Goldoni, Primorske zdrahe), Vincentio (Shakespeare, Ukročena trmoglavka), Corbaccio (Ben Johnson, Volpone), naslovna (Cankar, Martin Kačur), Vitez Tobija (Shakespeare, Kar hočete), Serajnik (Žižek, Miklova Zala), Dacar (Cankar, Pohujšanje), Sorin (Čehov, Utva), Bernot (Cankar, Kralj na Betajnovi), Joe Saul (Steinbeck, Živi plamen), Jošt (Kreft, Celjski grofje), Tybalt (Shakespeare, Romeo in Julija), Horatio (Shakespeare, Hamlet), Ma (Klabund, Krog s kredo), Ben (Miller, Smrt trgovskega potnika), Lodovico (Shakespeare, Othello), Ivan (Sartre, Umazane roke), Stric Franc (Lukež, Prgišče zemlje), Simon (Benedetič, Ne vedno kakor lastovke), Klement (P. Kozak, Kongres), Dr. Haymann (P. Kozak, Dialogi), naslovna (Vuga, Bernardek), Cosini (Svevo, Zenova izpoved), Dr. Reiser (Nušić, Dr.), Griža Dnikovca (Držić, Laz'r s p'd klanca), Ferapont (Čehov, Tri sestre), Medjedjev (Gorki, Na dnu), Nadučitelj (Cankar, Hlapci), Ripafratta (Goldoni, Mirandolina), naslovna (F. Bevk, Kaplan M. Čedermac), naslovna (Cankar, Hlapec Jernej). R. je nastopal tudi na radijskih postajah Trst A in RTV Lj. ter v filmu (nad 20 slov. filmov in koprodukcij). Pripravil je več samostojnih recitalov po šolah, v prosv. društvih in na kult. prireditvah (Slov. balade in romance, Slov. bridke in pikaste, Hlapec Jernej in njegova pravica, Naši pesniki in pisatelji o naši zgodovini, Monolog hlapca Jerneja pred dežel. sodiščem, Tri stanovske pridige Janeza Svetokriškega, Cankarjeva ura). R. je recitator Tržaškega part. pevskega zbora. Ko je ta zbor nastopil v Rimu, je R. ponesel slov. besedo tudi tja, da je prvič zvenela na rimskem Campidogliu. S tem zborom je nastopil tudi po sovjetskem telev. omrežju. R. je v svojem kulturnem in prosvetnem delovanju zrežiral nad sto celovečernih amaterskih gledaliških prireditev. Prejel je naslednje nagrade: umetniško prvomajsko, ki mu jo je podelilo Združenje gledaliških igralcev Sje (1965), Severjevo nagrado (1974) in Nagrado Prešernovega sklada (1975).

Prim.: Osebni podatki; V. Smolej, SGL III, 575–76; Mestno gledališče v Lj., 97 s sl.; GL in Zborniki SSG Trst od prvega (1945–50) do sedmega (1975–80) s številnimi fotografijami; PDk 7 febr. 1982 s sl.

M. Bajc