Ravalico, Luigi (1906–1967)

RAVALICO (RAVALIČ) Luigi, pionir misijonov v Nagalandu (Indija), r. 6. mar. 1906 v Trstu, u. 17. dec. 1967 v Shillongu, Indija. Oče Dominik Ravalič, mati Alojzija Renko (doma iz Čepovana). Prve razr. š. je naredil v Trstu. Med prvo svet. vojno je bil s starši izgnan v južno It. 1919 je stopil v salez. zavod v Mogliano Veneto, kjer je bil za predstoj. začetnik salez. dela v Lj. Mosè Veronesi, in dokončal nižjo gimn. 1923 je začel pripravo za vstop v salez. družbo in naslednje leto v Este postal salez. Še isto leto je v dec. odpotoval v Indijo. Teol. je študiral v Shillongu in bil posvečen 31. mar. 1932. Že kot študent filoz. in teol. je pokazal izredne organizacijske in pisateljske sposobnosti. Takoj po ordinaciji je začel misijon v kraju Tezpur (Assam). Med delavci na čajnih plantažah je odkrival priseljene katoličane; ti so postali začetniki mnogih misij. kršč. skupnosti. V Tezpurju, na bregu reke Brahmaputra, je zgradil veličastno cerkev sv. Janeza Boska; danes je to katedralna cerkev. Po sedmih letih je bil prestavljen v Liluah, kjer ga je zajela druga svet. vojna. Kot it. državljan je bil interniran v koncent. taborišče. Po več kot petih letih ujetništva je bil izgnan iz Indije. Odšel je v portugal. kolonijo Goa in začel danes cvetoče salez. delo v tej deželi. 1950 je bil v Madrasu in spet gradil. Isto leto je začel novo obliko dela: za mlado neodvisno indijsko državo in kat. Cerkev v njej, potrebno podpore, je iskal dobrotnikov po Evropi in Ameriki. Bil je desna roka škofa Marenga, prvega škofa novoustanovljene škofije Dibrugarh v sev. Assamu (ust. 1951); bil je škof. ekonom. Pet let kasneje je odšel v Imphal (drž. Manipur), do takrat za kat. nedostopno področje in postavil temelje Cerkve. Tu je razvil vse svoje moči. Veliko je potoval, oznanjal, gradil. Ustanovil je številne misijone in pridobil nove misijonske delavce. Postavil je obsežen zavod za vzgojo duhov. poklicev. Zadnja leta je kljub velikim bolečinam in razrahljanemu zdravju preživel med kandidati za salez. redov. življenje v Shillongu, kjer je ustan. »Savio Juniorate«. 1967 je zadnjikrat obiskal Evropo, iskal dobrotnike in moči za misij. delo. Takrat je obiskal tudi Sjo in na Rakovniku v Lj. spregovoril o svojih slov. koreninah. Mati ga je naučila slovensko. Vse življenje pa je živel in delal med It. in Indijci. Dolga siva brada in močna postava sta skrivali težko bolezen. Tri mesece po vrnitvi v Indijo je umrl. - R. je bil spreten pisec. Napisal je spomine na delo v Indiji Trent'anni d'India, Torino 1954, preko sto člankov za Bollettino Salesiano, L'Osservatore Romano in druge revije. Sodeloval je pri urejanju spominov indij. nadškofa L. Mathiasa Quarant'anni di missione in India. Zelo obsežna je tudi njegova korespondenca.

Prim.: A. Alessi, D. L. Ravalico, v: Profili di missionari Salesiani e Figlie di Maria Ausiliatrice, Roma 1975, 506–08; Isti Don Ravalico, v Bollettino Sal. XCII/1968, št. 5, 25–27; Posmrtni list salez. družbe.

B. Kolar