Raspet, Jakob (1836–okoli 1886)

RASPET Jakob, kipar in podobar, r. 13. jul. 1836 v Cerknem, u. v ubožnici v Trstu okr. 1886. Oče Anton, mizar in kolar, mati Marija Florijančič, gospodinja. Dovršil je osn. š. v Cerknem, nato se je šel učit podobarstva in slikarstva k mojstru Juriju Tavčarju (1820–92) v Idrijo. Tu se je kmalu izkazal in 1865 mu je dekan Jeram zaupal izvršitev novega glavnega oltarja v ž. c. sv. Ane v Cerknem. Leto pozneje je že stal velikanski oltar: oltarna višina se dviga do visokega prezbiterijevega oboka, izpolnjuje pa za malo manj kot 1 m celotno širino prezbiteirija. Oltar je umetniško zamišljen in arhitektonsko dobro izpeljan. Delimo ga lahko v tri dele: menza s tabernakljem in ekspozitorijem je nekako pritličje ali v cerkvenem smislu oltar sam, potem se dviga prvo nadstropje z glavno sliko sv. Ane, delo beneških mojstrov, vrhni nastavek nosi šestero marmorirantih stebrov in vse skupaj lepo sklepa oltar in obkroža R-ovo sliko sv. Frančiška Ksaverija. Ob tabernaklju molita angela, nad njim se razpenja v obliki kupole streha ekspozitorija. Med tremi desnimi in tremi levimi stebri stojita v enaki višini sv. Boštjan in sv. Rok v naravni velikosti; posebno umetniško izdelan je sv. Boštjan, R-ovo najboljše delo. Na robu vrhnjega nastavka sta dve svetnici, več je angelov in plastičnih okraskov. Za sliko sv. Ane je vdolbina s kipi sv. Joahima, sv. Ane in njune hčerke Marije; skupina je šibko izdelana in jo je napravil po ustnem izročilu R-ov pomočnik Matej Dežela (PSBL I, 282). R-ova sta tudi stranska oltarja: na prvem je slika smrti sv. Jožefa, na drugem smrt sv. Štefana. Obe sliki sta mojstrsko izdelani, pri prvi se R. poslužuje tudi svetlobnih učinkov, ki prihajajo od sveče, ki jo drži Marija ob Jožefovi smrtni postelji. R-ove so tudi slike na les v obliki medaljona, ki krasijo spovednice. V cerkvi v Zakrižu pri Cerknem so vsi trije oltarji R-ovi, na njih pa slike sv. Andreja, sv. Antona Puščavnika in sv. Antona Padovanskega. Za Zakriž je izdelal na les tudi Srce Jezusovo, na platno pa za Cerkno. R-ove oltarne slike so še v Novakih (sv. Tomaž), na Straži (sv. Pavel) idr. Večinoma so proste kopije, vendar lično izdelane. Vse njegove slike so gladke in svetle, v umirjenih barvah in do potankosti izdelane, barve je tako dobro pripravil, da so še danes žive. Poskusil se je tudi v freskah, toda pročelje ž. c. v Cerknem je preveč pokvarjeno, da bi mogli reči, če je njegov tudi prezbiterij v Zakrižu; kaže, da se na tem področju ni uveljavil. - V Idriji se je poročil z Idrijčanko in odprl lastno delavnico. Toda z ženo se nista razumela, zato se je sam preselil v Cerkno, a se je kmalu vrnil v Idrijo. Izgubil je veselje do dela in se začel zanemarjati. Obubožanega, duševno potrtega moža je občina oddala v tržaško hiralnico, kjer je še ne petdesetleten umrl. - F. Bevk je poustvaril njegovo življenje in delo v domačijski povesti Soha svetega Boštjana (DS 1928, Izbrani spisi III, Lj. 1953).

Prim.: St. Stanič, Dva cerkljanska umetnika, M 1921, 107–09 s sl. glavnega oltarja v c. sv. Ane in sv. Boštjana; KL Sje I, 67–68; knjiga umrlih v ubožnici (zdaj ECA) v Trstu iz tistih let ni ohranjena.

Jem.