Rapotec, Stanislav (1913 | 1911–1997)

RAPOTEC Stanislav, slikar in društveni delavec, r. 4. okt. 1913 v Trstu, živi v Sydneyu v Avstraliji. Oče Ivan, uslužbenec pri železnici, mati Marija Ivančič, gospodinja. Osn. š. je obiskoval najprej v Rodiku na Krasu, nato v Lj., kamor se je oče preselil že 1918. Maturiral je 1931 na Trg. akad. v Lj. Po vojaškem roku v šoli za rezervne častnike pehote v Sarajevu se je vpisal na Ekon.-komerc. vis. š. v Zgbu (1932–38), kjer pa zaradi zavzetosti z društvenim delom ni napravil zaključnih izpitov. - R. se je z vnemo vrgel v tedanje razgibano študentovsko življenje v Zgbu. Med 1933–35 je bil predsednik Strok. društva študentov Ekon.-komerc. vis. š. in Jsl. kult. društva na isti šoli; 1935–37 je bil glavni tajn. Zveze študentov Male antante s sedežem v Pragi, nato v Zgbu; deloval v Jsl. akad. čitalnici (JOČ) in v omladinski organizaciji Jugoslovenske nacionalne stranke (JNS). Bil je med pobudniki ustanovitve Zveze jsl. nacionalnih akad. organizacij (1935–37) in je aktivno sodeloval v gibanju Narodne omladine v Zgbu, ki je v letih 1933–36 izdajalo istoimensko mesečno revijo, knjige in organiziralo prve študentovske počitniške delovne akcije. Ko je to gibanje 1936 razglasilo v Lj. izhajajoči štirinajstdnevnik Naša misel za svoje glasilo, je bil R. glavni zvezni člen med obema skupinama. Da bi R. ob delu opravil zadnje visokošolske izpite, se je 1. jan. 1940 zaposlil pri Drž. hipotekarni banki v Splitu. Ko so ga vpoklicali jan. 1941 k vojakom v Bjelovar, je aprila po nem. napadu na Jslo padel v vojno ujetništvo. Po treh dneh je pobegnil in se vrnil v Split. Pridružil se je odporniški skupini polit. prijateljev, ki so mu v sodelovanju v Narodnim odborom v Lj. poverili, da se preko Zgba, Bgda, Sofije in Carigrada prebije na Srednji Vzhod za vzpostavitev zveze z jslo vlado v emigraciji in z zavezniškimi vojaškimi oblastmi. Kljub pomanjkljivim dokumentom in številnim zapletljajem mu je uspelo, da je sept. prispel na cilj in naslovnikom predal polit. poročila ter šifre za vzpostavitev zvez z domovino. V Kairu je bil dodeljen Obveščevalnemu odd. jsl. vojske na Sred. Vzhodu. Kot tak je nov. dobil nalogo, da se z angl. podmornico izkrca na dalmatinski obali za vzpostavitev zveze z gibanjem Draže Mihajlovića in z drugimi zaupnimi odporniškimi osebnostmi, posebno z nadšk. Stepincem, ki naj s pomočjo Vatikana poskrbi za dotok pomoči Rdečemu križu v Bgdu za begunce, in z voditeljem Hrvatske kmečke stranke dr. Mačkom. Prvi poskus ni uspel, a z drugim se je R. 26. jan. 1942 v spremstvu radiotelegrafista izkrcal na otoku Mljetu. Obiskal je Mostar, Split, Sarajevo, Zgb, Bgd in številne druge kraje ter sproti pošiljal radijska poročila v Kairo. Najdalj se je zadržal v Zgbu, kjer je šestkrat govoril z nadšk. Stepincem, ki mu je potrdil svojo in hrv. privrženost ohranitvi Jsle. Dr. Maček pa je bil tako strogo nadzorovan, da ni mogel z njim dobiti stika niti preko njegovega osebnega zdravnika. Po polletnem bivanju v domovini se je R. prav tako tvegano kot prvič preko Bolgarije, Turčije in Palestine vrnil na svoje službeno mesto v Kairu. 1. avg. 1942 je bil imenovan za komandirja čete bataljona kraljeve garde, ki je v sestavu britanskih sil deloval v Palestini. 10. jan. 1944 je napredoval v čin kapetana, in ko so se okt. istega leta pripadniki bataljona opredeljevali za odhod k Titovim enotam v domovini ali ostati v tujini, se je v soglasju s svojimi nazori in spoznanji odločil za slednjo izbiro. V Egiptu se je formirala nova jsl. vojaška enota, v kateri je nato kot komandir čete služil v sestavu britanskih sil na Sred. Vzhodu, v glavnem na področju Sueškega prekopa, vse do demobilizacije avg. 1948. Ko je bil postavljen pred izbiro, kje naj začne novo življenje, se je odločil za Avstralijo. Naselil se je v mestu Adelaide, kjer je 1949–52 ob zaposlitvi v pisarni trgovine z lesom nadaljeval na tamkajšnji U študij gosp. ved in diplomiral. Po prvih letih prilagajanja tamkajšnjemu življenju pa je v njem zmagalo njegovo mladostno nagnjenje in hrepenenje. Že kot mlad fant je v sebi čutil posebno ljubezen do slikarstva, da bi v njem izrazil svoja notranja doživljanja. Kot študent se je rad družil z umetniki in v mestu Adelaide se je, čeprav samouk, odločil, da se posveti izključno temu, v čemer je videl svojo življenjsko nalogo. Najprej je upodabljal v bolj realističnem slogu krajine notranje Avstralije, ki so ga spominjale na tiste, ki jih je videval v Palestini. Od 1955, ko se je preselil v Sydney, ki je postal njegovo stalno bivališče, pa je s sproščajočim poudarkom prešel k abstraktnemu ekspresionizmu, v katerem je dosegel svojstven višek. - R. je na samem začetku umetniške poti naletel na priznanje kritike in naklonjenost ljubiteljev umetnosti. Svoj okus in tehniko je izpopolnjeval in še izpopolnjuje s pogostimi in dolgimi obiski v svetovnih umetniških središčih: 1963–64 poldrugo leto v Londonu, 1972–76 v Parizu, 1977–78 v Rimu, 1984 eno leto v New Yorku itd. Čustveno navezan na slov. zemljo obiskuje od 1976 vsako leto za kakšne tri mesece Koroško, kjer ima v vasi Sveče svoj atelje in v kiparju Francetu Goršetu prijatelja. Danes je R. svetovno priznan umetnik. Navdihujejo ga posebno veličastne katedrale in templji ter verski rituali, ki so prevladujoč motiv njegovih velikih upodobitev. Samostojno je ponovno razstavljal v vseh glavnih avstralskih mestih, 1965 v Londonu, 1975 v Parizu, 1979 v Tinjah na Koroškem, 1982 mu je priredila osebno razstavo avstralska ambasada v Parizu in 1984 je razstavljal v New Yorku. Že od 1950 sodeluje na številnih pomembnih razstavah avstralskih umetnikov doma in v tujini (1954, 1960, 1963 in 1972 v Londonu, 1959 v San Franciscu, 1961 v Braziliji in 1984 v Washingtonu). Njegove slike visijo v narodnih gal. vseh avstralskih zveznih držav, v Art Gallery v Wellingtonu (Nova Zelandija), v vatikanski Galeriji sodobne verske umetnosti, v Musée d'Art Moderne v Parizu ter so zastopane v številnih zasebnih zbirkah v Avstraliji, v ZDA, Vel. Britaniji in Novi Zelandiji.

Prim.: Osebni podatki; intervju v reviji Celovški Zvon, jun. 1985, št. 7, 57–64, s sliko avtorja in štirimi barvnimi reprodukcijami njegovih del; Anne Fairbairn, Rapotec at Seventy (revija Quadrant, nov. 1983, Sydney - z dvema fotografijama umetnika in tremi črnobelimi posnetki njegovih del). R-evo medvojno delovanje omenjajo: F.W.D. Deakin, The Embattled Mountain, London 1971; Prof. D. Marjanović, Draža Mihajlović izmedju Britanaca i Nemaca, Bgd 1979; V. Kljaković, Dalmacija u obavještenosti i akciji jugoslavenske vlade u emigraciji i Velike Britanije 1941/42 ter četništvo u Dalmaciji: politički aspekt (Zbornik Inštituta za historiju radničkog pokreta Dalmacije, Split 1972 in 1975); V. Terzić, Jugoslavija u aprilskom ratu 1941, Titograd 1963; A. Novačan, Jeruzalem-Kairo, Lj.1986, pass

B. S.