Rapotec, Fran (1887–1976)

RAPOTEC Fran, kulturni delavec in skladatelj, r. 7. okt. 1887 v Nabrežini pri Trstu, u. in pokopan 15. decembra 1976 v Zagrebu, na Šestinah. Brat publicista Vinka Rapotca (1889-1960) (gl. čl.) in sin narodnega buditelja Franca Rapotca (1859–1933) in Alojzije Uršule Tance. Osn. š. v Kozini in Hrpeljah, gimn. v Pazinu (1899–1907) in tam tudi maturiral, pravo na U na Dunaju (1907–10) in v Pragi (1910–12), kjer je promoviral za doktorja prava 13. dec. 1913. Potem je služboval kot poštni praktikant v Pazinu (1913), koncepist v Trstu (1914-18) in tajnik direkcije PTT v Lj. (1918–20), sekretar, kontrolor in svetnik v Min. PTT v Bgdu (1920–24), dir. direkcije PTT v Skopju (1924), višji svetnik in inšpektor v Min. PTT v Bgdu (1924–37), dir. direkcij PTT na Cetinju (1937–39), v Bgdu (1939) in Sarajevu (1939–41) ter višji svetnik v direkciji PTT v Zgbu (1941–50). Po upokojitvi (9. jun. 1950) je še honorarno služboval do 31. dec. 1951. - S kult.-prosv. delom in petjem se je začel ukvarjati že kot dijak v Kozini in Pazinu, kot študent je aktivno sodeloval pri akademskih društvih »Slovenija« in »Slovanska beseda« na Dunaju (1907–10) in »Adrija« v Pragi (1910-12), pozneje se je v vseh mestih svojega službovanja z veliko vnemo vključeval v delo kult. in zlasti glasb. društev (Hrvatska čitaonica Pazin, GlasbM Trst in Lj., Prvi beogradski pevački kor, PD Kornelije Stanković in Slov. klub Bgd, KUD Vilim Galjer, Slov. dom in Društvo prijatelja Lužičkih Srba, Zgb), vodil dramske in glasb. prireditve in imel številna predavanja. V Kozini je ustanovil Ljud. knjižnico in tamburaški zbor pri društvu Venec (1906), v Trstu je bil soustanovitelj slov. društva Balkan (1907), podpreds. Južnoslovenskog pevačkog saveza v Bgdu (1936–37) in funkcionar različnih društev. Odlikovan je bil z redom sv. Save 5. stopnje (1928), 4. stopnje (1936) in 3. stopnje (1939), a Savez muzičkih društava Hrvatske mu je podelil diplomo za 60-letno amatersko glasb. delo (1962). - Osnovni glasb. pouk je R. posredoval frančiškan Fridolin Stöckl (1905–07), dopolnil Matko Brajša-Rašan (1911), pozneje tudi Kosta Majnolović (1920) in Krsto Odak (1946), vendar je bil in ostal pravzaprav le glasb. samouk in amater-skladatelj, ki je pisal skladbe in priredbe za pevske in tamburaške zbore, katere je vodil. Tako je nastalo več desetin (nad 60) njegovih skladb, in sicer največ zborovskih (Napitnica 1907; Kozinska koračnica 1908; Ave Marija 1937; Na kamelah jezdijo 1938; Ej, Durmitore 1938; Velikonočna 1944; koračnici Mi poštari 1945 in Na rad 1946; Poslijeratna idila 1946; Ko za biser kapljom 1950; Smjelo smo pošli iz mraka 1951; Gesla 1954; Za rodjendan Tita 1959; Bodi zdrava nam, Jugoslavija 1965 idr.), a nekatere so tudi natisnjene, tako: Slavniku in Pesem Krvavcu (PV 1958, 605; 1967, 588). Od samospevov in dvospevov s klavirjem omenimo: Glej, ljubezen je moja brezmejna; Le padaj danes, padaj, tihi dežek; U album itd. Razen tega je priredil vrsto slov., hrv. in lužiškosrb. ljud. pesmi za zbore. Nekatere njegove skladbe so izvajali na Radiu Bgd, Lj., Trst in Koper, v glavnem pa so jih imela na programih svojih prireditev amaterska društva. Pisal je tudi tekste za svoje skladbe in različne prigodnice v verzih (več sto pesmi v rokopisnem zvezku), od katerih omenimo natisnjeno Črnogorski slavospev (50 let slov. akad. društva Balkan v Trstu 1907–1957, Trst 1957, 31–32). V NZb 1961 je izšla umetna pesem za moški zbor Pa dekle pšeničko žanje. Objavil je tudi nekaj člankov, med njimi historiat KPD Slovenski dom v Zgbu (NZb XVI, 1962, št. 5, glasb. knj. priloga, 33–34) in spominska sestavka (Spomen knjiga 70 godina Pazinske gimnazije 1899–1969, Pazin 1973, 33–37, 55–56).

Prim.: Osebni podatki (1970–76); Avtobiografija R. Rapotca ob 75-letnici (rkp. 1962); Muzej PTT Zgb, arh. direkcije PTT Zgb, osebne mape (1924, 1937, 1944, 1952); Arh. Zavoda za socijalno osiguranje SR Hrvatske, Zgb, mapa IM-105451; Naša Sloga, Pulj 23. jun. 1904; Narodni list, Zgb 26. maja 1955; SlovJ 8. jul. 1955; 11. okt. 1957 (isto tudi: Prosveta L. Chicago 1957); 26. sept. in 10. okt. 1958; VUS-Vjesnik u srijedu, Zgb 13. febr. 1957; 50 let slov. akad. društva Balkan v Trstu 1907-1957, Trst 1957, 31–32; V. Mazi, Splošno kazalo za šesto desetletje PV 1951–1960, Lj. 1961, 12; SBibl 1958, 264; J. Munda - L. Zepič - F. Zupan, Gore v besedi, podobi in glasbi, Lj. 1965, 174–75; V. Mazi, Splošno kazalo za sedmo desetletje PV 1961–1970, Lj. 1972, 22; F. Rapotec (Spomen knjiga 70 godina Pazinske gimnazije 1899-1969, Pazin 1973, 44–47, 55–56); B. Milanović (ibid., 54–55); Jelerčič, 186; portret SlovJ 11. okt. 1957; osmrtnica Delo 18. dec. 1976.

Lc.