Radinja, Darko (1927–2016)

RADINJA Darko, geograf, r. 11. jan. 1927 v Pevmi pri Gor. učitelju Antonu iz Štmavra in Franji Mikluš iz Pevme. Po zgodnjem otroštvu se je družina tri leta za očetom, ki so ga premestili v notranjo Italijo, 1930 preselila v Kamnik, nato v Črnomelj, kjer je R. začel obiskovati osn. š. in 1936 v Lj. Tu je po gimn. maturi 1940 študiral na U geografijo kot glavni, etnologijo, fiziko z meteorologijo ter geologijo in mineralogijo kot stranske predmete. 1950 je prejel študentsko Prešernovo nagrado za razpravo Stratigrafske in tektonske razmere terciarnih sedimentov v laški sinklinali. Po diplomi je bil gimn. prof. v Lj., 1959 pa je bil nameščen kot asistent na Geografskem inštitutu lj. U. 1965 je doktoriral z disertacijo Morfogeneza Vipavske doline in obrobja, ki je izšla 1964 kot samostojna publikacija. 1966 je bil izvoljen za docenta, 1972 za izrednega in 1983 za rednega vseuč. prof. geografije. V študijskem letu 1967/68 se je izpopolnjeval v fizični geografiji na moskovski in leningrajski U. 1954 je začel na njegovo pobudo izhajati Geografski obzornik, ki ga je urejal do 1960, od 1983 pa je glavni ur. Geografskega vestnika. Strok. sodeluje z Inštitutom za geogr. na U, z Geografskim inštitutom SAZU in z Zavodom SRS za šolstvo, aktivno pa se udeležuje slov. republ. in zveznih jsl. zborovanj geografov in nekaterih mednar. geogr. kongresov. V svojih razpravah obravnava predvsem stratigrafske in tektonske razmere na Slov., vrh tega pa kraško geomorfologijo, hidrografijo in naravne nesreče, obravnava pa tudi slov. geogr. izrazoslovje, študij na U in metodiko geogr. pouka na sred. šolah. Njegovi elaborati za Sklad Borisa Kidriča niso izšli v tisku. V Geogr. vestniku je objavil razprave: Sava na Ljubljanskem polju (XXIII/l951, 67–84); Morfogenetske poteze Goriškega polja (XXXIX/ 1967, 21–74); Renske Dobrave - pokrajinski stik med fluvialno akumulacijo Soče in periglacialno akumulacijo Vipave (XLI/1969, 61–73); Geografija in varstvo človekovega okolja (XLVI/1974, 110–20); Geografsko proučevanje poplavnih področij v Slov. (skupaj s F. Lavrenčakom, M. Kolbeznom, M. Natkom in M. Šifrerjem, XLVI/1974, 131–46); Plavajoči mlini v Jugoslaviji (L/1978, 3–15); Osnovne smernice za proučevanje kvartarnih sedimentov in njihove izrabe na Slov. (skupaj z I. Mezetom in M. Šifrerjem, L/1978, 177–90); Geografsko raziskovanje vodnih mlinov in mlinarstva na Slov. (LI/1979, 121–45); Onesnaženost slov. rek in njene pokrajinske značilnosti (LI/1979, 348); Sodobna oskrba s pitno vodo v SR Slov. in njeno vodno omrežje (LVII/1985, 19–33). - V Geogr. zborniku SAZU: Vremska dolina in Divaški Kras (X/1967, 159–69); Doberdobski Kras (XI/1969, 225–78); Usad nad Podrago v Vipavski dolini (XII/1970, 267–318); Senožeško podolje (XIII/1972, 83-126); Zakrasovanje v Slov. v luči celotnega morfogenetskega razvoja (XIII/1972, 199–242); Geografske značilnosti poplavnega področja ob Pšati (XV/1976, 13–68). - V Acta carsologica: Matični Kras v luči širšega reliefnega razvoja (VI/1974, 23–33). - V Geografica Slovenica: Pokrajinske značilnosti onesnaženosti v Slov. (IX/1979, 75–83); Degradacija okolja v Radovljiški kotlini (XIV/1983, 64–72). - V Geographica Yugoslavica: Alpine lages in Yugoslavia (V/1983, 37–46). - V Geogr. obzorniku: Projektirana HE Trnovo v Soški dolini (XII/1965, 114–19); Geografska problematika hidroenergetskega izkoriščanja Soške doline (XIII/1966, 98–104); Morfogenetska problematika matičnega Krasa (XIII/1966, 108–14); Škavnica - kraška mikroreliefna oblika (XIV/1967, 60–63); Medejska gora - najzahodnejši del matičnega Krasa (XIV/1967, 92–99); Načrti o zaščiti kraške pokrajine na Tržaškem (XIV/1967, 117–21); O obliki in genezi kraškega drobirja (XV/1968, 12–16). V tisku so izšli naslednji referati: Iz problematike geografske nastave (Zbornik radova V. kongresa geografa FNRJ, Cetinje 1959, 365–71); Neka iskustva gruboklastičnog materiala sa morfometrijskom metodov (Zbornik VI. kongresa geografa FNRJ, Lj. 1962, 235–43); Rečni režimi v Zgornjem in Srednjem Posočju (Zbornik X. zborovanja slov. geografov, Lj. 1978, 101–25); Usadi na Sotelskem v pokrajinski luči (Zbornik Voglajnsko-sotelska Slovenija, Lj. 1974, 81–95); Caracteristiques fondamentales de la carstification en Slovénie (Symposium an Karst-morphogenesis, Budapest 1973, 158–70); La corrosion dans les moraines carbonates au pied des Alpes sudest (XXIII Congres international de géographie, Moskva 1976, 137–47); Urbana naselja Slov. v pokrajinsko-ekološki osvetlitvi (Jsl. simpozij o urbani in industrijski geografiji); Usadi v subpanonski Sloveniji in Žledne ujme v Slov. (5. Zbornik Naravne nesreče v Slov., 1973, 67–74 in 107–15); Oskrba s pitno vodo v novomeški občini (Zbornik Dolenjska in Bela krajina, Lj. 1984, 111–28); v publikaciji Geografsko proučevanje primernosti proizvodnih celic na Koroškem je priobčil študijo Mlinarska in žagarska raba tekočih voda v Zgornjem Pomežju ter možnosti za njihovo ponovno rabo s pomočjo malih elektrarn (Lj. 1984, 1–30); v publikaciji Za ekološki jutri pa Širjenje onesnaženega zraka v mestu in industrijskem kraju (Lj. 1985, 19–33). Priobčil je še več drugih tehtnih prispevkov, vrh tega pa številne ocene in poročila o domačih in tujih geogr. delih.

Prim.: ULjBB II, 56–57; III/l, 76–77. Kojeko; osebni podatki.

Svk.