Poniž, Venceslav (1900–1967)

PONIŽ Venceslav (Wenczeslaw), metalurg, projektant jeklenih konstrukcij, r. 25. sept. 1900 v Vipavi, u. 20. nov. 1967 v Varšavi. Oče Jernej, zidarski mojster, mati Jožefa Premrl iz Dupelj, lastnica pekarne. Osn. š. v Vipavi, realka v Idriji in bil med tem tudi v prvi svet. vojni. Študij je nadaljeval v Pragi, nato v Lvovu, kjer je 1925 diplomiral (J. Zachwatowicz navaja l. 1926). Postal je asistent prof. Štefana Bryla, znanega strokovnjaka za železne konstrukcije na Poljskem. P. se je specializiral za proučevanje in gradnje varjenih jeklenih konstrukcij. S projektiranjem jeklenih konstrukcij je začel 1926 in zgradil vrsto mostov (cestni most čez reko Sludva pri Lowiczu, znan kot prva konstrukcija te vrste na svetu), v Katovicah je projektiral 6 do 7 nadstropne varjene jeklene konstrukcije, kar predstavlja pridobitev v hitri gradnji industrijskih in poslovnih objektov, 1929 pa v varjeni jekleni konstrukciji 16–nadstropni objekt Prudential (sedaj hotel Varšava v Varšavi), kjer je bil v času druge svet. vojne štab varšavskega upora. Stavbo so Nemci obstreljevali z najtežjo artilerijo in najtežjimi letalskimi bombami, vendar je ni bilo mogoče zrušiti. L. 1934 (po drugih virih 1943) je v Lvovu doktoriral iz tehnike, na temo varjenih konstrukcij in še isto leto začel predavati na Politehniki v Varšavi, kjer je ostal do smrti. Vzgojil je vrsto inženirjev, konstruktorjev in znanstvenikov. Med vojno je sodeloval s poljskimi domoljubi. Kljub nemški prepovedi je Politehnika ilegalno delovala, P. je na njej predaval že med vojno. Sodeloval je pri pripravljanju varšavskega upora. Po vojni je takoj odšel v Lublin, takratni sedež poljske vlade, ker je bila Varšava porušena. Sodeloval je pri obnovi varšavske Politehnike, hkrati pa je bil tudi svetovalec ministrstva za obnovo. 1946 se je selil spet na Politehniko v Varšavo. Organiziral je projektivni urad za gradnjo in obnovo industrijskih objektov in sodeloval pri obnovi Varšave ter gradnji neštetih objektov. Med 1947 – 49 je delal v zahodnih predelih Poljske pri obnovi mostov, pri ustanovitvi Politehnike v Szeczinu na Odri in pri ustanovitvi mnogih inštitutov (med drugim Inštituta za gradbeništvo in Fakultete za gradnjo industrijskih objektov). 1952 je dobil drž. nagrado za delo pri obnovi Poljske. Zaradi nenehnega dela ga je zadela kap. Po enem letu je ozdravel, potem se je posvetil predvsem znanstvenemu delu, za neštete odgovorne naloge, ki jih je uspešno opravil, so mu predsedstvo vlade in razna ministrstva podelili številna priznanja in imenovanja. Poleg znanstvenega dela je kljub letom opravljal številne dolžnosti in funkcije (med drugim je bil redni prof. na kompleksni katedri eksaktnih znanosti varšavske Politehnike, član Poljske akademije znanosti), preds. vrste organov (komité inženirstva pri PAN, komiteja kovinskih konstrukcij pri društvu gradbenih inž. Poljske) ter tudi aktiven član pri delu vrste organov (komiteja inženirstva pri PAN, komiteja kovinskih konstrukcij pri društvu gradbenih inž. Poljske). Objavil je nad 150 znanstvenih del, ki so izšla v poljskem jeziku in tudi v jezikih drugih narodov, kot samostojna dela oz. objavljena v strok. časopisih. Aktivno je sodeloval na številnih mednar. konferencah, posvetih in kongresih.

Prim.: Ž. u. v Vipavi; podatki Vere Poniž iz Vipave (8. mar. 1994); J. Jan, NRazgl 25. nov. 1967, 631; J. Zachwatowicz, Nauka Polska, št. 2, 1968, str. 192–94.

I. Ur.